Avstrijci bi kupili Helios, ker bi jim ta odprl nova vrata in trge

Ljubljana – Ring International Holding, ki je leta 2008 postal 100-odstotni lastnik Nika Železniki, velja za potencialnega ponudnika za nakup domžalskega Heliosa. »Ne le zaradi sinergij pri premazih, Helios je zanimiv za nakup že zaradi svoje geografske razpršenosti,« je v pogovoru za Delo poudaril Ralph Martens, predsednik NS Ring International Holding (RIH).

Gospod Martens, zakaj bi Ring International kupil Helios?

Helios je zelo močan igralec v nekdanji vzhodni Evropi, zlasti v Rusiji, Ukrajini, Bolgariji, Romuniji in je zanimiv za nakup že zaradi geografske razpršenosti svojega poslovanja. Helios poznamo zelo dobro, saj z njim sodelujemo že skoraj desetletje. Ko nas je francoski BNP Paribas povabil v prodajni postopek, smo se odzvali in zdaj smo v fazi podpisa dogovora o nerazkrivanju podatkov. Ko bomo dogovor podpisali, bomo o tem obvestili tudi javnost. Cilj skupine je prevzem strateško primernih družb, ki predstavljajo potencial za sinergije ob združitvi s članicami skupine RIH.

Kakšne so potencialne sinergije v primeru morebitne kapitalske povezave med Heliosom in holdingom RIH?

Sinergije vidimo predvsem v proizvodnji premazov, ki so ena od dveh naših glavnih vej proizvodnje poleg veje pisarniških materialov, kot so sponke za fascikle, registratorji in tako naprej. Kot skupina smo prisotni v srednji in Jugovzhodni Evropi, tovarne imamo v Avstriji, Italiji in Nemčiji ter na Češkem in smo vodilno svetovno podjetje v veliko tržnih nišah. Povezava s Heliosom bi bila zelo smiselna, saj bi nam vsem odprla veliko vrat in nove trge. Družbi sta kompatibilni tako z vidika portfelja kot geografskega pokritja. Če bi se povezali, bi lahko ponudili strankam še izdelke Heliosa in obratno, ne da bi se morali truditi z iskanjem novih strank. Pomembne sinergije za Helios vidimo tudi v administrativnih postopkih. V našem poslu je potrebnih veliko licenc, pridobivanje teh pa je lahko precej dolgotrajno. Vsem bi nam bilo lažje.

Ring International ima več tovarn. Kakšna so zagotovila, da morebitna reorganizacija znotraj holdinga ne bi prizadela zaposlenih v Železnikih?

Niko Železniki je za nas zgodba o uspehu, zelo smo zadovoljni s to naložbo, družbo še vedno vodi isto vodstvo kot v času, ko smo jo kupili. Niko je zelo pomemben člen holdinga, saj je kompetenčno-razvojni center znotraj celotne divizije pisarniškega materiala. Prav danes (pogovor smo opravili minuli petek, op. p.) sem govoril s predsednikom uprave v Železnikih in povedal je, da se kriza najbolj pozna v južnoevropskih državah. Ko v podjetjih varčujejo, se pač kupuje manj fasciklov. Naša prednost je, da pokrivamo celoten spekter mehanizmov za pisarniški material, zato morajo kupci do nas, če želijo novosti. V Niku Železniki so zdaj začeli proizvajati tudi za avtomobilsko industrijo in to je zelo dobro za Niko.

Smo v času največje finančne krize. Zakaj je ta čas naklonjen prodaji premazov?

To je zanimivo vprašanje, mislim pa, da je treba razlikovati med posameznimi trgi. Če se ne motim, je Helios ob razgrnitvi polletnih rezultatov zapisal, da ima močno rast v Rusiji, v Sloveniji pa mu je prodaja padla za 20 odstotkov. To seveda ni le značilnost slovenskega trga, zlasti trgi v Sredozemlju so v slabi kondiciji in promet tam pada tudi za 20 ali 30 odstotkov. Zato se je treba ozirati za novimi trgi, strankami in razvojem, Helios pa v tem pogledu posluje zelo dobro.

Kakšno investicijsko okolje je Slovenija?

Slovenija ima zelo dobro kvalificirane zaposlene in dobro infrastrukturo. Njena prednost je tudi njena velikost. Slovenija je majhna, to pomeni, da je mogoče stvari relativno hitro premikati.

Vas je vlada Janeza Janše prepričala s svojimi reformami?

Mislim, da gre z reformami v pravo smer, lahko pa bi povečali hitrost pri njihovem sprejetju. Precej bi pomagalo tudi, če bi bili reformam vsi naklonjeni. Medtem ko je po eni strani pozitivno, da vlada dela, nas skrbi to, kar vidimo na terenu. V zadnjih mesecih je veliko naših slovenskih strank šlo tako rekoč čez noč v stečaj, ker niso dobili bančnih kreditnih linij in dovolj likvidnosti, da bi lahko nadaljevali posel. Največja problema Slovenije sta prestrukturiranje bančnega sistema in zagotavljanje finančnega zdravja. Če podjetja ne bodo imela na voljo denarja za financiranje, bodo izgubila posel, še težje bo januarja 2013, ko bo začel veljati Basel 3 in bodo zahteve za kapitalsko trdnost le še strožje. Sloveniji zdaj primanjkuje pozicioniranje na vseh ravneh, da se kot država res borite. Pri vladi vidimo nekatere dobre poteze, kot so na primer znižanje davka od dohodka pravnih oseb in napovedana reforma delovne zakonodaje, želimo pa si, da bi bilo reform še več, da bi na primer znižali stroške delovne sile. Maja sem obiskal gospo Merkel v Berlinu. Nemčija je iz krize leta 2008 in 2009 izšla zelo dobro predvsem po zaslugi fleksibilnih delovnih pogojev in Slovenija bi se lahko odločila za enake ukrepe, čeprav morda ne v enakem obsegu. Če bi se odločili za enoten koncept vodenja krize, bi se morda lahko izognili odpuščanju zaposlenih in izhod iz krize bi bil za vse lažji.