Bia Separations: Poslujejo z dobičkom in rastejo, Avstrijci bi jih spravili v stečaj

Slab milijon evrov dokapitalizacije leži na fiduciarnem računu.

sre, 07.02.2018, 06:00

Upniki neuspešno predlagali božičnico

»Kot predsednik upniškega odbora skrbim, da bomo upniki poplačani. Vodstvo podjetja in zaposleni so naredili skoraj čudež, da so z neizmernim garanjem prišli iz podjetja, ki je bilo tako rekoč v stečaju, do podjetja z dobičkom,« pravi Marko Gerl. Zato je z večjimi upniki predlagal, da bi zaposleni dobili božičnico, česar pa prisilna upraviteljica Petra Pavličič ni dovolila. V prisilni poravnavi podjetje namreč ne sme prevzemati novih obveznosti, razen nujnih za redno poslovanje družbe. To so plače, odpravnine, stroški dobav, davki, ne pa božičnica. »Božičnica ni plača, ampak nagrada za dobro poslovanje. Ko bo konec prisilne poravnave, si jo bodo lahko izplačali.«

Odvetnik Luka Fabiani ji je v imenu predsednika upniškega odbora oporekal, saj da je božičnica del plače: »Zakon o delovnih razmerjih pravi, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost.« Zapisal je še, da bi neizplačilo demotiviralo zaposlene, ki so se trudili za uspešno poslovanje, s tem pa bi tudi upnikom lahko nastala posredna gospodarska škoda.

Ajdovščina - Družba Bia Separations v prisilni poravnavi posluje bolje od načrtov in ima na fiduciarnem računu pripravljen denar za plačilo državi in drugim upnikom. Vendar zaradi pravne bitke s svojim avstrijskim lastnikom ne more končati prisilne poravnave, plačati upnikom in še bolj širiti posla.

Bia Separations izdeluje tehnologijo za proizvajalce zdravil, s katero lahko ti ločijo želene učinkovine od nezaželenih oziroma zdravila očistijo. Družba je v načrtu finančnega prestrukturiranja predvidela 300.000 evrov dokapitalizacije in konverzacijo 900.000 evrov terjatev v kapital. Danes imajo na fiduciarnem računu že eno leto 925.000 evrov dokapitalizacije od slovenskih ter avstrijskih podjetij in fizičnih oseb, upniki pa so pripravljeni v kapital pretvoriti 1,3 milijona evrov terjatev, pojasnjuje prokurist družbe Matej Penca.

Ajdovsko podjetje prav tako posluje bolje od predvidenega v načrtu finančnega prestrukturiranja. Lani so ustvarili 4,5 milijona evrov prihodkov, kar je 14 odstotkov več od predvidenega pred začetkom prisilne poravnave. Čisti dobiček pa je bil s 625.335 evri za 17-krat večji od načrtovanega. Zaposlujejo 55 ljudi, od tega so jih 13 zaposlili v času prisilne poravnave.

Boljše poslovanje od načrtovanega je dobra novica za upnike, saj jim bistveno povečuje možnosti poplačila. Družba je ob začetku prisilne poravnave navadnim upnikom ponudila 80-odstotno, zavarovanim pa 100-odstotno poplačilo v slabih petih letih po potrjeni prisilni poravnavi. »Mislim, da bi jih lahko poplačali tudi bistveno hitreje,« danes pravi Penca. Sredstva podjetja na računih za dvakrat presegajo potrebe za poplačilo upnikov za leto 2017 in za več kot 50 odstotkov za poplačilo upnikov v tem letu.

Prisilna upraviteljica Petra Pavličič je priznala za 9,2 milijona evrov terjatev, od tega največ Gorenjski banki (4,8 milijona evrov) in NKBM (1,4 milijona evrov).

Avstrijski napad na ajdovsko podjetje

Dokapitalizacijski denar se bo iz fiduciarnega računa sprostil, ko bo sodišče potrdilo prisilno poravnavo, takrat bodo opravili tudi konverzijo terjatev v kapital, pove Penca. Čeprav so upniki s 94 odstotki podprli prisilno poravnavo, insolvenčni postopek še vedno ni končan. Pri tem jih blokira njihova 75-odstotna lastnica, avstrijska družba Bia Separations GmbH.

Ta je vložila ugovor proti vodenju prisilne poravnave in želi slovensko podjetje spraviti v stečaj. Okrožno sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo, Avstrijci so se pritožili na višje sodišče, ki je njihovi pritožbi ugodilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Višji sodniki so ugotovili, da bi okrožno sodišče moralo zaslišati sodno izvedenko ali od nje pridobiti dopolnitev izvedenskega mnenja. Po besedah Pence je izvedenka zdaj tega predložila, prihodnji teden pa bo sodišče opravilo nov narok.

Prokurist družbe Matej Penca. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Prisilna upraviteljica Pavličičeva ocenjuje, da družba ni zrela za stečaj, saj dela po načrtu finančnega prestrukturiranja: »Dolžniku dajem navodila, naj poskuša čim bolj izpolnjevati pogoje prisilne poravnave, ker potem bo ugovor zavrnjen. Zdaj je odločitev na izvedenki, po prihodnjem naroku pa bi moralo biti odločeno.«

Kakšen je motiv večinskega lastnika, da svojo naložbo spravi v stečaj? »Nepotrjen postopek prisilne poravnave še vedno daje upanje združbi, ki hoče podjetje v Sloveniji zapreti in seliti proizvodnjo v Avstrijo,« so v družbi Bia Separations zapisali v zadnjem rednem poročilu. Tudi avstrijsko podjetje je v stečaju, zato pritožbe vlaga njen stečajni upravitelj. »Ne vemo, v čigavem imenu se pritožuje. Ker vsi postopki stanejo, on pa na računih nima denarja,« se sprašuje Penca.

Vlagatelj in tudi upnik v avstrijsko podjetje je Schilling/Livid Group, ki je že pred leti poskušal prevzeti celotno avstrijsko podjetje, zdaj pa bi lahko želel iz stečajne mase kupil celotno slovensko tehnologijo in stavbo, ocenjuje Penca. »Še en kandidat bi lahko bil Boehringer Ingelheim, upnik avstrijskega podjetja. To je veliko farmacevtsko podjetje, s katerim smo sodelovali. Oni bi lahko bili zainteresirani za prevzem podjetja in s tem bi imeli monopol na področju čiščenja genskih zdravil,« dodaja Penca.

Predsednik upniškega odbora ogorčen

Nad dogajanjem je ogorčen predsednik upniškega odbora Marko Gerl. »Avstrijska kriminalna združba se je odločila, da bo podjetje potopila,« je ogorčen predsednik upniškega odbora Marko Gerl in dodaja, da zoper Schilling/Livid Group v Avstriji poteka kazenski postopek zaradi utaje davkov.

Ogled prostorov Bia Separations v Ajdovščini – laboratorijev, proizvodnje izdelkov za razvijalce genskih zdravil ter konferenčne dvorane in sob za gostujoče strokovnjake – ne daje misliti, da je družba v prisilni poravnavi. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

»Ne vem, kaj želi slovensko sodstvo. Pomembno je, kaj rečejo Avstrijci. Trudijo se, da bi v stečaj poslali podjetje z dobičkom. Podjetje, z materialom katerega razvijajo nova zdravila - in to podjetje je po slovenskih normativih zrelo za stečaj,« se čudi Gerl.

Na mesec 100.000 evrov škode

Ker je družba v prisilni poravnavi, na mesec izgubi za 100.000 evrov posla, poudarja Penca: »Težava je, da so naši kupci zelo nervozni, ker ne vedo, kako se bo ta proces končal. Za zdaj imamo srečo, da ameriški kupci delajo samo z našo ameriško družbo in tej gre finančno dobro.« Glavni kupci Bia Separations so družbe, ki razvijajo genska zdravila.

Potencial rasti pa bi bil ob končani prisilni poravnavi ogromen, pravi Penca. Klinične študije za zdravila trajajo od deset do petnajst let, zato morajo kupci vedeti, da bo njihov dobavitelj v tem času zdržal. V zadnji fazi klinične študije pa je dobavitelj za čiščenje zdravila tudi del registracije zdravila, kar pomeni, da mora proizvajalec zdravila uporabljati izdelke tega dobavitelja tudi 20 let po registraciji.

V prisilni poravnavi zaradi terjatve do matere

Bia Separations je v prisilni poravnavi pristala leta 2016 na lasten predlog. Njihova avstrijska lastnica Bia Separations GmbH, ki je za slovensko podjetje prodajala izdelke, jim je namreč zaradi neplačanih izdelkov in že opravljenega razvoja ostala dolžna 3,5 milijona evrov. To je ajdovskemu podjetju povzročilo likvidnostne težave, saj jim ni uspelo plačevati prispevkov za zaposlene, zato je finančna uprava opravila izvršbo na njihovih računih. Ta je bila sprožilec za prisilno poravnavo, pojasnjuje Penca. »V vmesnem času smo iskali dodatnega investitorja ali za Avstrijo ali Slovenijo. Pri tej dokapitalizaciji nas je mati vedno blokirala.«

Ko je slovensko podjetje razdrlo ekskluzivno pogodbo z Avstrijci za prodajanje njihovih izdelkov, so svoji lastnici, ker so prej financirali razvoj, namenili 20 odstotkov od vsakega prodanega produkta. Do slovenskega podjetja imajo 126.048 evrov terjatev, medtem ko je bilo slovenskemu podjetju v stečaju avstrijskega priznanih 603.000 evrov terjatev. »Oni se nočejo pobotati, da imajo pravni interes za pritoževanje,« opozarja Penca.

Prijavi sovražni govor