Tiskane izdaje
Ljubljana – »Slovenci imamo prednost pri poslovanju z Jugovzhodno Evropo v primerjavi z ostalimi državami. Te doslej nismo izkoristili, a priložnosti nismo zamudili,« je poudaril direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun. Slovenska podjetja imajo v tej regiji priložnosti, denimo, na področju energetike in ekologije.
Ob predstavitvi raziskave Inštituta za strateške rešitve (ISR) o stabilnosti investicijskega okolja v Srednji in Jugovzhodni Evropi so se predstavniki gospodarstva na okrogli mizi strinjali, da so na Balkanu priložnosti za slovenska podjetja.
Janez Škrabec, prvi človek Rika, je izrazil prepričanje, da se moramo znebiti občutka, da smo zelo globalizirana družba, saj tudi največja izvoznica Nemčija večino trgovine opravi s sosednjimi državami: »Najlažje posluješ s tistimi, ki jih poznaš; poznaš njihovo okolje, predpise, kulturo in tako naprej. Zakaj bi hodili drugam, če imaš na dvorišču znanca? S političnimi tveganji v Jugovzhodni Evropi se mora spopadati tudi vsa moja konkurenca. A meni, ki govorim njihov jezik, sem z njimi živel, skupaj smo poslušali Balaševića, gledali Sutjesko in Neretvo ter navijali za Partizan, je lažje kot Nemcu ali Francozu.«
Njegove misli je podkrepila Nuša Pavlinjek iz skupine Roto: »Izvažamo v 51 držav. Največ delamo na Balkanu, kjer se tudi največ naučimo. Naše podjetje v Franciji pa uspešno sodeluje z nekdanjimi francoskimi kolonijami, v Alžiriji denimo vgrajuje čistilne naprave.«
Priložnosti na Hrvaškem
Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je ocenil, da je največja priložnost za slovensko energetsko družbo v Jugovzhodni Evropi, da »zajahajo trend gospodarske rasti v panogi in evropskih sredstev«, in sicer na področjih proizvodnje električne energije in energetski učinkovitosti.
Hrvaška bo namreč imela na voljo 10 milijard evrov sredstev iz evropskih kohezijskih skladov: »Začenja se velika priložnost pridobivanja teh sredstev in investicij. Predvidljivo okolje, predvidljiva investicijska sredstva, predvidljivi razpisi, malenkost začinjeni z novimi smernicami Evropske unije. To je naša prednost, ker smo to že izkusili.«
Podobne priložnosti na Hrvaškem vidi tudi Škrabec: »Potem ko smo v Sloveniji zgradili čistilne naprave, vodovode in kanalizacije, se ta ciklus zdaj prenaša na Hrvaško. Doseči morajo evropske standarde, zato imajo ogromno projektov, ki jih sofinancira Evropska unija, za čiščenje voda. V Sloveniji smo si nabrali tudi veliko izkušenj tudi glede upravljanja odpadkov, naredili smo dva taka projekta, in sicer v Hrastniku ter Slovenski Bistrici, medtem ko ju v Novem mestu in Novi Gorici kljub izboru nismo izpeljali, ker ju je ustavila civilna iniciativa. Pravkar pa smo bili v predkvalifikacijah izbrani v Šibeniku in Zadru za izpeljavo takih projektov, vrednih približno 40 milijonov evrov.«
Škrabec upa, da bo dogajanje v arabskem svetu, od krize v Siriji in Islamske države do trenj med Iranom in Saudsko Arabijo, pokazalo, da je Rusija naravni zaveznik Zahoda: »Povezovanje Rusije s Kitajsko in Indijo ni naravno. Slej ko prej se bodo pokazala bistveno večja nasprotja med Kitajci in Rusi, kot pa med Rusi in Zahodom. Kitajci namreč gledajo na prostrani del Ruske federacije, in sicer bogastvo v Sibiriji.« Ob ekonomskih sankcijah je Rusija po njegovih besedah še bolj enotna in samozavestna.
»Zaradi nižjih cen nafte se je res zmanjšala ekonomska moč države, a to zgolj na kratek rok. Manjša odvisnost od nafte bo namreč lahko spodbudila ostalo industrijo. Tak trend opažam, saj
Riko kot dobavitelj tehnološke opreme dobiva naročila.«
Najbolj stabilna investicijska okolja Slovaška in Slovenija
Kot smo že poročali, so Slovaška, Slovenija in Češka glede na raziskavo ISR najbolj stabilna investicijska okolja v Srednji in Jugovzhodni Evropi. Slovaška in Češka bosta imeli letos eno največjih gospodarskih rasti v Evropski uniji. Slovenija pa ima glede na ti dve državi večjo vladavino pravo, tudi zaradi bolj učinkovitega sistema reševanja gospodarskih sporov.
