Sindikat bančništva in sindikata Abanke in Banke Celje sta kolektivni spor sprožila, ker je banka delavcem za leto 2015 izplačala regres v višini minimalne plače, torej 790 evrov bruto, kar je približno 440 evrov manj, kakor predvideva njihova kolektivna pogodba.
Kot je znano, so bili regresi v državnih družbah na višino minimalne plače omejeni vse od leta 2012, in sicer z zakonom o interventnih ukrepih. Ta je regrese za letni dopust omejil »do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP«. In ker je bila gospodarska rast leta 2014 višja, bi delavcem po mnenju sindikatov pripadal regres v skladu s kolektivnimi pogodbami, v Slovenskem državnem holdingu in v vodstvih državnih družb pa so menili, da jim to pripada šele letos.
Vrhovno sodišče
Predsednik Sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin pravi, da je treba odločitev sodišč spoštovati, zato je tudi ne želi komentirati. Zanje je zgodba s tem za zdaj končana. Takšen sodni razplet pa najbrž tudi pomeni, da sindikat za NLB in Novo KBM, kjer so leta 2015 prav tako dobili nižji regres, najbrž ne bodo vlagali kolektivnega spora.
Pravna svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Toš Zajšek, ki že ves čas trdi, da bi morali regrese v državnih družbah že v letu 2015 izplačati v skladu s kolektivnimi pogodbami, je razočarana: »Preseneča me, da slabe dvoumne norme tako zelo redko razlagajo v prid delavcem.«
Tožita tudi Pošta
V Pošti Slovenije je razlika od minimalne plače do regresa po kolektivni pogodbi za leto 2015 okoli 100 evrov. V Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije so se zato odločili za individualne tožbe. Vložili so več tožb na različna sodišča, a za zdaj še niso dočakali nobene odločitve.
Odvisno od sodišč
Ali je sodba za bančnike slab signal za druge tovrstne sodne spore? Andreja Toš Zajšek pravi, da so tožbe vložene na različna sodišča in da bo predvsem odvisno od prvostopenjskih sodišč.