Bančniki ne bodo dobili višjega regresa

Ljubljana – Zaposleni v državnih bankah ne morejo računati na višji regres za leto 2015. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo revizijo sodbe, s katero je bančni sindikat izgubil kolektivni spor zaradi kršitve kolektivne pogodbe v zvezi z regresom za letni dopust.

Sindikat bančništva in sindikata Abanke in Banke Celje sta kolektivni spor sprožila, ker je banka delavcem za leto 2015 izplačala regres v višini minimalne plače, torej 790 evrov bruto, kar je približno 440 evrov manj, kakor predvideva njihova kolektivna pogodba.

Kot je znano, so bili regresi v državnih družbah na višino minimalne plače omejeni vse od leta 2012, in sicer z zakonom o interventnih ukrepih. Ta je regrese za letni dopust omejil »do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka BDP«. In ker je bila gospodarska rast leta 2014 višja, bi delavcem po mnenju sindikatov pripadal regres v skladu s kolektivnimi pogodbami, v Slovenskem državnem holdingu in v vodstvih državnih družb pa so menili, da jim to pripada šele letos.

Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo

Tako prvostopenjsko kot višje delovno in socialno sodišče sta zahtevo sindikatov zavrnila, zdaj pa jim je pritrdilo še vrhovno sodišče. To je menilo, da zahtevana revizija ni utemeljena. Priznalo je, da zveza »do vključno« ni povsem jasna, a na koncu ugotovilo, da je ob vključitvi obeh izrazov »vendarle bolj prepričljiva razlaga, da je leto, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast presega 2,5 odstotka BDP, vključeno v obdobje omejitve višine regresa«.

Predsednik Sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin pravi, da je treba odločitev sodišč spoštovati, zato je tudi ne želi komentirati. Zanje je zgodba s tem za zdaj končana. Takšen sodni razplet pa najbrž tudi pomeni, da sindikat za NLB in Novo KBM, kjer so leta 2015 prav tako dobili nižji regres, najbrž ne bodo vlagali kolektivnega spora.

Pravna svetovalka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Toš Zajšek, ki že ves čas trdi, da bi morali regrese v državnih družbah že v letu 2015 izplačati v skladu s kolektivnimi pogodbami, je razočarana: »Preseneča me, da slabe dvoumne norme tako zelo redko razlagajo v prid delavcem.«

Tožita tudi Pošta in energetika

A višje regrese ne terjajo le banke. Postopki za sprožitev kolektivnega spora zaradi premalo izplačanega regresa za leto 2015 tečejo tudi v osmih energetskih družbah, kjer sindikat v povprečju na delavca terja okoli 400 evrov razlike regresa, do 1300 evrov, kolikor naj bi regres znašal po kolektivni pogodbi.

V Pošti Slovenije je razlika od minimalne plače do regresa po kolektivni pogodbi za leto 2015 okoli 100 evrov. V Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije so se zato odločili za individualne tožbe. Vložili so več tožb na različna sodišča, a za zdaj še niso dočakali nobene odločitve.

Odvisno od sodišč

Ali je sodba za bančnike slab signal za druge tovrstne sodne spore? Andreja Toš Zajšek pravi, da so tožbe vložene na različna sodišča in da bo predvsem odvisno od prvostopenjskih sodišč.