Banka Koper lani s 7,2 milijona evrov čistega dobička

Ljubljana – Banka Koper, članica skupine Intesa Sanpaolo, je lansko poslovno leto končala s 7,2 milijona evrov čistega dobička in je bila med najbolj dobičkonosnimi bankami v državi. Povečala je tržni delež tako pri kreditnem kot depozitnem poslovanju gospodinjstev ter malih in srednjih podjetjih.

Lanski dobiček je sicer za skoraj 60 odstotkov manjši kot leto pred tem. Ustvarili so 50,4 milijona evrov prihodkov iz obresti, kar je za 9,4 milijona evrov manj kot leta 2011. Razlog je predvsem nižja povprečna vrednost euribora. Učinek tega znaša več kot šest milijonov evrov, je pojasnil Aleksander Milostnik, član uprave za finančno področje. Pomemben prihodek so še provizije, od katerih so lani na račun nekaterih pocenitev iztržili za 8,6 odstotka manj kot leto pred tem, to je 24,6 milijona.

Banka je pripravila za 2,2 milijona evrov več slabitev in rezervacij. Lani med drugim tudi za Mercator v višini 4,1 milijona evrov in milijon evrov za Pivovarno Laško. Ob tem podatku je predsednik uprave Giancarlo Miranda poudaril, da v banki nimajo namena ostati lastniki katerih koli delnic podjetij – v porfelju imajo samo tiste, ki so jih unovčili kot zavarovanje za posojila. V sklopu tega cilja so se lani prenehali ukvarjati z upravljanjem investicijskih skladov in te posle predali Alti Invest.

Banka, ki je lani povečala bilančno vsoto za tri odstotke na 66,7 milijona evrov, je lani rasla tako na področju kreditiranja nebančnega sektorja kot po zbranih depozitih. Bruto krediti strankam, ki niso banke, so se povečali za 46,7 milijona evrov. Rast na segmentu prebivalstva je bila 5,3-odstotna, tako da ima Banka Koper šesti največji tržni delež (6,7 odstotka). Tretjino oziroma 633,8 milijona evrov vseh posojil so namenili za financiranje prebivalstva in samostojnih podjetnikov. Banka je po drugi strani precej povečala zbrane vloge strank iz nebančenga sektorja, in sicer za 172,3 milijona, kar je 12,9-odstotna rast, njihov tržni delež se je povečal na 6,3 odstotka. Razmerje med danimi krediti in depoziti se je znižalo za 13 odstotkov na 1,23 – skupaj je imela banka na koncu leta za 1,991 milijarde evrov odobrenih kreditov strankam, ki niso banke, depozitov pa za 1,514 milijarde.

Kapitalska ustreznost banke se je lani povečala na 13,53 odstotka, od tega je količnik najkakovostnejšega kapitala Tier 1 13, 14 odstotka. Miranda, ki vodi banko z najvišjo mednarodno bonitetno oceno v Sloveniji pravi, da bi morali kar se da hitro ukrepati in reševati banke, ki so podkapitalizirane. Dlje časa, ko bo stanje takšno, kot je zdaj, slabše bo. Vendar pa to ne bo dovolj, dolgoročno se bo bančni trg v Sloveniji moral konsolidirati. Banke bodo učinkoviteje združene, za naš trg jih je dovolj od pet do deset. Paradni konj – ki ne bi smel biti v državnih rokah – ne bi smel imeti več kot 20- ali 25-odstotnega tržnega deleža. Cilj bi moral biti tudi povečanje depozitov, kar je podlaga za kreditiranje, spodbujati pa bi morali tudi negotovinsko poslovanje, ki je učinkovitejše.