Tiskane izdaje
Ljubljana – Na današnji skupščini NLB so lastniki med drugim imenovali osem novih nadzornikov in se odločili, da bo država banko dokapitalizirala z obveznicami CoCo.
Novi nadzorniki NLB so postali Matjaž Schroll iz vodilnega investicijskega sklada za vlaganje v trge v razvoju Templeton, Janko Medja, nekdanji član uprave UniCredit Slovenija, Klemen Vidic, Sašo Cunder, ki je po naših virih med drugim služboval v londonski podružnici Deutsche Bank, Miro Germ, član izvršilnega odbora slovenskega združenja za kakovost in odličnost, Miran Pleterski, ki je bil nekoč zaposlen kot investicijski bančnik pri KBC, zdaj pa je zaposlen v podjetju Pemicon, Albin Hojnik iz Prvega faktorja in Stephan Wilcke, predsednik upravnega odbora britanske banke OneSavings Bank.
Pogajanja še med skupščino
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je po pojasnilih njenega člana uprave Marka Goloba seznam z imeni in življenjepisi novih nadzornikov dobila le tri ure pred skupščino.
Seznam se je dobro uro po začetku skupščine spremenil, kar po Golobovem mnenju kaže na to, da se je vlada s KBC o imenih nadzornikov pogajala celo med samo skupščino, AUKN pa zato ni mogla preveriti, ali vsi izpolnjujejo formalne pogoje za člana NS v finančni ustanovi.
Golob sicer sumi, da vsi potrjeni člani teh pogojev ne izpolnjujejo. Meni tudi, da je zdajšnji nadzorni svet neuravnotežen: »V NS je nadpovprečno veliko investicijskih bančnikov, potrebovali pa bi predvsem strokovnjake, ki se spoznajo na vodenje velikega sistema klasične banke. NLB je namreč glede na stroškovno učinkovitost med primerljivimi bankami v Evropi v zadnji petini, zato morajo nadzorniki rešiti predvsem ta problem.«
Matej Lahovnik z ljubljanske ekonomske fakultete nasprotno meni, da je spodbudno dejstvo, da so nekateri nadzorniki iz bančne in finančne stroke. Nujno pa je, da čim prej imenujejo novega predsednika uprave, ki bo začel reševati slabo stanje v banki.
»A noben verodostojen kandidat se na to mesto ne bo prijavil, če ne bo jasno znano, kdo je lastnik banke,« poudarja Lahovnik.
Uporabo obveznic CoCo za 320-milijonski vložek države v NLB vidi kot gašenje požara, saj ne omogočajo dolgoročne konsolidacije banke. Meni, da se bodo zaradi nadaljnjih slabitev v banki obveznice do konca leta preoblikovale v lastniški delež v NLB.
Obveznice CoCo slaba rešitev
Finančni analitik Simon Mastnak poudarja, da bo izdaja obveznic CoCo otežila iskanje strateškega lastnika.
»Obveznice so vladi omogočile spoštovanje obljube, da v kapital banke ne bo vložila niti centa, in obenem zagotovitev nujno potrebnega kapitala. A bolje bi bilo, da država izloči slaba posojila in NLB proda. Zdaj pa se bo vsak potencialni investitor ustrašil morebitne konverzije obveznic CoCo v lastniški kapital banke, ki bi nastala z nadaljnjimi odpisi posojil. S tem bi se investitorju, ki bi kupil delnice NLB, delež lastništva v banki zmanjšal. Zato delnic ne bo kupil nihče.«
Današnja politična odločitev o dokapitalizaciji je tako po Mastnakovem mnenju dolgoročno zelo slaba rešitev.
Minister Žerjav o NLB
Predsednica komisije DZ za nadzor javnih financ Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) je sejo, ki se je začela kot javna, prekinila in se odločila, da jo po krajšem premoru nadaljuje za zaprtimi vrati. Obravnavani sklepi vlade glede skupščine NLB naj bi namreč bili interne narave.
Na novinarski konferenci po seji vlade je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav na vprašanje, zakaj vlada tudi na današnji zaprti seji državnozborske komisije za nadzor javnih finance ni dala poslancem odgovora, kaj se dogaja v NLB, odgovoril, da zato, ker vseh informacij nima. Minister Žerjav: »Žal imamo takšno upravljanje z državnim premoženjem, da tudi vlada nima vseh informacij.
Minister pričakuje, da bo vlada te informacije vendarle dobila, tudi s pomočjo revizije. Tako se ne bo več govorilo »čez palec«, »ampak hoče dobiti dejansko stanje, in to ne samo o NLB v Ljubljani, ampak tudi, kaj se dogaja v podružnicah v Frankfurtu, v Švici in tudi podružnicah na Zahodnem Balkanu. Radi bi vedeli, kakšne so te luknje, a teh podatkov žal vlada DZ ne more posredovati, ker jih tudi sama nima.« Na vprašanje, ali bo vlada ljudi, ki teh informacij ne posredujejo, sankcionirala, je minister Žerjav odgovoril, da jih verjetno bo; v prihodnosti.
(Silva Čeh, gospodarstvo)
CoCo obveznice bo kupila država
Delničarji NLB so danes potrdili tudi sklep o izdaji hibridnih CoCo-obveznic (v znesku 320 milijonov, kupila naj bi jih slovenska država, več bo minister za finance Janez Šušteršič pojasnil na današnji novinarski konferenci), ki bi se spremenile v delnice, če bi banka znova zašla v težave in bi se njena kapitalska ustreznost spet znižala z devetih pod sedem odstotkov. Za izdajo CoCo-obveznic, s katerimi bi ustregla zahtevam po kapitalski ustreznosti, se ogreva tudi ugledna švicarska banka Credit Suisse, je ta teden poročal Reuters.
Credit Suisse naj bi tako izdala te obveznice v skupni vrednosti šest milijard švicarskih frankov (pet milijard evrov), interes zanje pa naj bi že pokazala investicijska sklada iz Katarja in Saudske Arabije. CoCo-obveznice so lani med drugimi izdale tudi britanske banke Lloyds in Royal Bank of Scotland ter nizozemska Rabobank. CoCo-obveznice je kot inštrument za dokapitalizacijo bank do 30. junija podprla tudi sama EBA, evropska inštitucija za nadzor bank.
(M. J., gospodarstvo)
