Banke Alpos očitno podpirajo 
samo načelno, ne pa tudi finančno

Bodo nadzorniki že danes ustavili sanacijo in predlagali stečaj? 
Sedemsto zaposlenih še verjame v rešitev podjetja.

Objavljeno
11. september 2011 21.11
Posodobljeno
12. september 2011 06.00
Primož Škerl
Primož Škerl
Šentjur – Nadzorniki družbe Alpos bodo predvidoma že danes sprejeli odločitev, ali je še smiselno nadaljevati sanacijo prezadolženega šentjurskega proizvajalca kovinskih izdelkov in opreme, oziroma bodo predlagali ustavitev postopka prisilne poravnave in podjetje poslali v stečaj. Črnemu scenariju močno nasprotujejo zaposleni, ki sicer redno prejemajo plače, pet mesecev pa jim niso poravnali prispevkov, medtem ko so banke upnice menda bolj naklonjene nasprotni rešitvi, čeprav v sporočilu za javnost tega ne omenjajo. Sedemsto zaposlenih namreč še verjame v rešitev podjetja, ki je do predlani poslovalo izjemno dobro, nato pa so ga napačne odločitve in zamuda pri prestrukturiranju pahnile v nezavidljiv položaj. Negotovost se je z lansko uvedbo prisilne poravnave še povečala, stanje se ni izboljšalo niti letos, ko je peterica bank upnic in SIJ z dokapitalizacijo iztisnila prejšnje lastnike in podpisala sporazum o ravnanju upnikov v času prisilke. Z njim bi Alposu morali zagotoviti okoli 15 milijonov evrov za nabavo repromateriala, s čimer bi lahko v celoti pognali proizvodne zmogljivosti, ki so zdaj izkoriščene le delno.

NLB, NKBM, Abanka Vipa, Factor banka in Probanka so se odzvale na četrtkove navedbe sveta delavcev, ki so opozorili na neizpolnjevanje zavez upnikov lastnikov in pojasnili, da sta šentjurskemu podjetju z repromaterialom pomagala le Gorenje in SIJ, ki ima v upniško-dolžniški zgodbi nekakšen status strateškega partnerja. Banke navajajo, da so pred in v samem postopku prisilne poravnave kljub temu, da niso bile odgovorne za stanje v Alposu, izkazale izjemno podporo in pripravljenost za izvedbo vseh dejavnosti, ki bi družbi omogočile nadaljnje nemoteno poslovanje. Zakaj niso poravnale obveznosti iz pogodbe o ravnanju upnikov in kdaj jih bodo – če sploh –, niso zapisale. Pojasnjujejo, da je ravno podpis te pogodbe omogočil potrditev prisilke, reprogramiranje obveznosti družbe, razlastitev starih lastnikov in zagotovitev nadaljnjih pogojev za delo, vključno z nabavo repromateriala. Kot je znano, je prisilni upravitelj Andrej Marinc spomladi vložil ugovor zoper vodenje prisilne poravnave, in če bi mu sodišče ugodilo, bi bil Alpos že v stečaju.

Banke opozarjajo, da je nova uprava po pravnomočnosti prisilne poravnave opravila pregled stanja in poslovanja vseh Alposovih hčerinskih družb. Ugotovili so bistveno odstopanje od prikazanega stanja, ki je bil osnova za izdelavo načrta finančnega prestrukruriranja. Kje in kakšna so odstopanja in ali je prejšnja uprava namenoma zavajala upnike, ne omenjajo, informacij ni mogoče preveriti niti pri novi upravi na čelu s predsednikom Ljubomirjem Osovnikarjem, saj ne komunicirajo z mediji. Direktor je menda že podal odstopno izjavo, kar pa je na nedavnem zboru delavcev zanikal, čeprav imajo tudi zaposleni enake podatke. Direktorju ne zaupajo, njihovo podporo imata le preostali članici uprave Damjana Kozlevčar in Gabrijela Čevnik.