Banke in Tuš poskušajo zavezati pentljo

Banke in Mirko Tuš usklajujejo dogovor o prestrukturiranju in mirijo dobavitelje.

Objavljeno
08. december 2015 19.11
iza tuš
Vanja Tekavec
Vanja Tekavec
Ljubljana – Vse kaže, da so banke in Mirko Tuš še korak bliže dogovoru o reševanju prezadolženega imperija tretjega največjega domačega trgovca. Odločitve glede reprograma Tušu še ni, vendar pa so banke pripravljene nekaj narediti, je mogoče slišati iz bankirskih vrst.

Dokler se vrti, se vrti. Približno tako bi lahko zapisali ob včerajšnji neuradni informaciji, da lahko Mirko Tuš pri reševanju svojega prezadolženega trgovskega imperija znova računa na kooperativnost bank.

»Banke so očitno presodile, da je bolje narediti vse, kar je pravno potrebno, da se Tuš izogne stečaju, in v trgovsko najbolj perspektivnem delu leta pomirijo dobavitelje, še preden je sporazum do konca uskaljen in podpisan,« je stanje na osi upnice−Tuš komentiral eden od neimenovanih sogovornikov.

Bo Tuš spravil pod streho reprogram?

Za tretjega največjega trgovca, ki bankam po neuradnih informacijah dolguje še od 370 do 380 milijonov evrov, je v tem hipu najpomembnejši reprogram posojil na dolgi rok. Kot smo že poročali, je Tuš na banke naslovil predlog o podaljšanju obstoječega moratorija na odplačevanje glavnice do konca leta 2018, čemur so menda upnice načeloma naklonjene.

A na podpis dogovora z bankami bo treba še počakati. Časa zato ima Tuš do konca januarja, ko se izteče rok za preventivno prestrukturiranje celjskega trgovca, do takrat pa morajo partnerji uskladiti podrobnosti načrta finančnega prestrukturiranja, s katerim poskuša Tuš upnice prepričati o projekcijah svojega prihodnjega poslovanja (o prihodnjem obsegu prometa, o zaslužku, donosnosti, EBIDTA). Prav od teh bo namreč odvisno, ali bo za Mirka Tuša možen bolj blag reprogram ali bodo banke v svojih zahtevah bolj ostre.

Svoje zahteve imajo seveda tudi banke. Kot je neuradno slišati iz bančnih krogov, mora Tuš v prihodnjih treh letih bankam odplačati približno 30 milijonov evrov glavnice, obresti naj bi odplačeval mesečno, glavnico pa kvartalno. S tem tempom se bo Tuš seveda zelo počasi razdolževal, kar najverjetneje ne bo dovolj. Zato bo moral Tuš v zameno za reprogram odslej hitreje odprodajati tudi svoje nestrateško premoženje – predvsem tiste nepremičnine, ki jih ne potrebuje za svoje poslovanje. Banke si menda od prodaj obetajo nekaj več kot sto milijonov evrov, kar je po dosegljivih informacijah sicer le četrtina Tuševega dolga. Tuš uradnih podatkov o lanskem poslovanju še ni objavil, tudi sicer so uradne informacije o celjskem trgovcu skope že dolga leta, pravzaprav vse odkar je zabredel v težave.

Družno v veseli december

Neuradna informacija o zbliževanju stališč med bankami in Tušem se tako rekoč časovno ujema z načelno odločitvijo vlade, da bo sodelovala pri iskanju kakršnih koli rešitev za ohranitev tretjega trgovskega stebra in krepitev položaja slovenskih dobaviteljev hrane. Naveza z njimi je močna, saj jim Tuš po neuradnih informacijah časnika Finance dolguje nekaj več kot sto milijonov evrov. Za dobavitelje je poslovanje s Tušem ključno, pravijo v Perutnini Ptuj. »Učinkovito delovanje maloprodajnega trga je seveda izjemno pomembno za Perutnino Ptuj kot največje mesnopredelovalno podjetje v Sloveniji; Perutnina Ptuj ima vzpostavljeno dolgoročno in uspešno sodelovanje z vsemi največjimi trgovci v Sloveniji, tudi s Tušem, zato seveda računamo in pričakujemo, da se bo tovrstno sodelovanje ne le ohranjalo, temveč tudi razvijalo,« so se odzvali v Siju, ki po novem bedi nad ptujsko družbo.

Pomiritvi dobaviteljev je namenjen tudi včerajšnji odgovor iz Tuša, kjer podrobnosti dogovorov z bankami sicer ne razkrivajo. »Vsi poslovni dogovori in poslovne aktivnosti, ki jih izvaja skupina Tuš s svojimi finančnimi in poslovnimi partnerji, vodijo k finančni in poslovni stabilizaciji skupine, ki prinašajo pozitivne učinke finančnim in poslovnim partnerjem, zaposlenim in širšemu slovenskemu poslovnemu okolju, predvsem prehranski verigi, katere pomemben člen smo.«