Tuš: Joc Pečečnik pripeljal Sorosa, a obupal

Ekskluzivna pogodba za pogajanja bank s Sorosem bo menda danes potekla.

Objavljeno
18. januar 2018 20.31
Tuš supermarket v BTC-ju, Ljubljana, 01.Avgust2014
Katja Svenšek, Nejc Gole, Karel Lipnik, Novica Mihajlović
Katja Svenšek, Nejc Gole, Karel Lipnik, Novica Mihajlović

Ljubljana − Danes bo menda potekla pogodba za pogajanja, ki so jo banke podpisale s skladom Quantum Strategic Partners Georgea Sorosa za odkup terjatev do Tuša. Sorosa, svetovno znanega vlagatelja in milijarderja, je v Slovenijo pripeljal Joc Pečečnik, a mu je potem svetoval, naj od posla zaradi trenutnega vodstva odstopi.

V bankah upnicah pogajanj s potencialnimi kupci terjatev do trgovca ne komentirajo, po naših informacijah pa naj bi se ekskluzivna pogodba za pogajanja, ki ga je konzorcij bank pod vodstvom NLB sklenil s Sorosevim skladom Quantum Strategic Partners − tega naj bi v Sloveniji zastopala družba Tax Group − iztekla danes.

Poslovnež Joc Pečečnik nam je potrdil, da je on pripeljal Sorosa v morebitni posel s Tušem: »Moj cilj je bil, da tuji investitor pasivno podpre skupino Tuš, da obstane ter da družba lahko izvede program rekonstrukcije in razdolževanja s pomočjo močnega partnerja.«

Nekateri naši viri so pojasnjevali, da ameriški finančni sklad menda zanimajo zgolj nepremičnine, ne pa tudi dejavnost trgovine. O prodaji nekaterih nepremičnin so se menda predstavniki sklada celo že pogovarjali z nekaterimi tujimi trgovskimi verigami, ki so navzoče v Sloveniji, in menda poizvedovali, katere bi bile zanje potencialno zanimive.

Pečečnik: Nepremičnine niso bile Soroseva tarča

Pečečnik je zagotovil, da nepremičnine nikoli niso bile Soroseva tarča: »Načrt je bil, da se nepotrebne nepremičnine prodajo. Nepremičnine, potrebne za dejavnost, pa naj odkupijo Soroseve odvisne družbe in spet dajo v najem Tušu, torej 'sale and lease back'. S tem bi ga finančno razbremenili in mu dali več kisika za tekoče poslovanje.«

Pečečnik je dodal, da je Sorosu svetoval, naj odstopi od posla, saj sinergije s sedanjim vodstvom ni bilo: »Verjetno ima menedžment boljše načrte in želim mu veliko uspeha.« Direktorja Tuš holdinga sta Mirko Tuš in Janez Videmšek.


Poslovnež Joc Pečečnik. Foto: Mavric Pivk/Delo

Banke neenotne

Banke iščejo, spomnimo, kupca za okoli 300 milijonov evrov terjatev do skupine Tuš, pri prodaji pa bi bile menda pripravljene privoliti v znatni diskont, tako da bi se zadovoljile že s približno tretjino vrednosti. V konzorciju bi poleg NLB med drugim menda sodelovale še Abanka, SID banka, Družba za upravljanje terjatev bank, Gorenjska banka in nekatere druge banke, a kot trdijo naši sogovorniki, konzorcij bank ni prav trden, ker imajo te različna stališča, predvsem glede na to, kakšna so njihova zavarovanja za terjatve.

Neenotnost bank je verjetno eden izmed razlogov, da se poskus prodaje vleče že najmanj leto dni. Podaljšan rok, do katerega so bile banke upnice družbe Tuš še pripravljene čakati na ponudbe za odkup terjatev do trgovca, se je tako na primer iztekel že marca lani, ko nam je eden od sogovornikov dejal, da ponudbe, »ki bi jo banke lahko sprejele, ni na mizi«, in že takrat poudaril, da banke niso enotnega mnenja. Sredi preteklega leta je kot edini kupec v igri ostal angleški sklad Anacap Financial Partners, ki je menda za terjatve zahteval okoli 60-odstotni popust. V pogovorih z angleškim skladom je takrat dejansko od večjih upnic ostala le Nova KBM, medtem ko naj bi preostale vstopile v pogajanja s Sorosevim skladom. S tem se Nova KBM po dostopnih podatkih ne pogaja, prav tako pa so menda zastali pogovori z Anacapom.


Skupina Tuš izboljšuje poslovanje, a ne tudi finančne sposobnosti. Foto: Leon Vidic/Delo

Gospodarstvo raste, Tuš usiha

Tako v prvem polletju lani kot leta 2016 so se kljub gospodarski rasti prihodki skupine Tuš holding zmanjšali. Predlanskim so se prihodki zmanjšali predvsem zaradi odprodaje dejavnosti telekomunikacij, vendar pa je tudi trgovska dejavnost ustvarila nekaj manj prihodkov kot leta 2015.

V prvem polletju lani je skupina Tuš holding medletno sicer podvojila čisti dobiček, a to je še vedno zelo malo in ne izboljšuje finančne sposobnosti skupine. Leta 2016, ko je skupina prvič po krizi poslovala z dobičkom, je čisti dobiček skupine znašal vsega 4,8 milijona evrov in zaradi prevrednotenja dela premoženja, ki se je izvedlo mimo izkaza poslovnega izida, se je tudi predlanskim kapital skupine še zmanjšal. Pri tem je treba takoj opozoriti, da negativni kapital skupine znaša 63 milijonov evrov. Ob takšnem poslovanju bi skupina potrebovala 13 let, da bi imela več premoženja, kot ima dolgov in drugih obveznosti.

Dolgov je skoraj 12-krat več kot znaša zadnji znani EBITDA, kar pomeni, da bi skupina Tuš holding potrebovala najmanj 12 let, da vrne dolgove, pa še to pod pogojem, da ne plačuje obresti. Obresti za posojila so sicer predlanskim dosegle 3,9 milijonov evrov. Glavnina posojil, več kot 220 milijonov evrov, zapade v letih 2020 in 2021, je še razvidno iz zadnjega letnega poročila.

Skupina ob teh podatkih nima nobene kreditne sposobnosti. Da bi dosegla normalno strukturo virov financiranja, torej ustrezno razmerje lastniškega kapitala ter poslovnih in finančnih obveznosti, bi morala okoli 200 milijonov evrov dolgov pretvoriti v kapital družbe. Načeloma lahko to naredi z dokapitalizacijo ali pa s konverzijo obstoječih terjatev. Če bi bil takšen manever izveden, bi imela skupina okoli sto milijonov evrov finančnih obveznosti, okoli 135 milijonov evrov kapitala delničarjev, poslovne in druge obveznosti pa bi znašale okoli 130 milijonov evrov.

Če se poslovanje ne bi bistveno izboljšalo, bi to pomenilo, da je razmerje med dolgom in dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) manjše od štiri. EBITDA je približek denarnega toka iz poslovanja in kaže, kakšna je sposobnost družbe za vračanje dolgov. V Tuševem primeru bi to torej pomenilo, da bi bilo v manj kot štirih letih sposobno vrniti preostala posojila.

Odprodaja premoženja ni rešitev

Usoda Mirka Tuša po konverziji ali dokapitalizaciji je odvisna od pogajanj s finančnimi partnerji, a glede na razmere bi lahko bila to le dobra volja upnikov. Delno se Tuš holding sicer še lahko razdolži z odprodajo nepotrebnega premoženja. Med drugim ima po stanju ob koncu leta 2016 za okoli 12 milijonov evrov naložbenih nepremičnin in drugih sredstev, namenjenih za prodajo. Vrednost zgradb in zemljišč v bilancah družbe znaša 265 milijonov evrov in del teh bi Tuš holding tudi lahko odprodal in jih potem vzel v najem.

Pri tem moramo opozoriti, da so nepremičnine v poslovnih izkazih ovrednotene po neodpisani vrednosti, ki ni nujno enaka dejanski tržni oziroma prodajni vrednosti. Če je tržna vrednost manjša, lahko to še poveča težave, saj bi se ob prodaji še zmanjšal kapital skupine, ki je že zdaj globoko negativen. Vse to pa verjetno pomeni, da se bo Tuš holding najprej moral izdatno dokapitalizirati, šele nato lahko s pogodbami tipa »prodaj in najemi nazaj« izboljša likvidnost.


Nekoč najbogatejši Slovenec Mirko Tuš. Foto: Roman Šipić/Delo

Manevri Mirka Tuša

Pri sanaciji poslovanja bi lahko veliko težavo povzročili tudi nekateri stroški. V zadnjem obdobju je kar nekaj opozoril, da so bile blagovne znamke Tuš prenesene v tujino. Če bi bila trgovska dejavnost prodana drugemu trgovcu, to sicer ne bi imelo velikega vpliva, saj bi se novi lastnik predvidoma hitreje odzval in prenehal uporabljati ime Tuš. Zato pa ima to lahko velik vpliv pri finančnih podpornikih. Plačevanje licenčnine namreč zmanjšuje denarni tok in s tem sposobnost vračanja posojil.

Iz letnih poročil družbe žal ni razvidno, kdaj so bile blagovne znamke odprodane oziroma odtujene. Tak manever se sicer praviloma uporablja predvsem za zmanjševanje davčnih obveznosti. Zato pa zadnje letno poročilo razkriva, da je Tuš holding posodil Mirku Tušu 20,8 milijona evrov. Holding je terjatev do Mirka Tuša v celoti oslabil.

Spomnimo tudi, da sta zakonca Mirko in Tanja Tuš skrito pred očmi bank upnic nase prenesla blagovno znamko Tušmobil in jo prenesla na Slovenia Broadband, lastnico Telemacha.