Tiskane izdaje
Ljubljana − V ponedeljek, 7. novembra, začne svojo pot v Sloveniji družba Ventocom.SI. Ustanoviteljica, avstrijska družba Ventocom, je nekakšen organizator in posrednik znanja, ki ga za vstop na trg potrebujejo navidezni operaterji mobilne telefonije. Pri severnih sosedih je prvi uporabnik njihovih storitev Hofer.
Bodoča direktorica slovenskega Ventocoma Eva Aljančič govoric, da bo tudi v Sloveniji njihova prva stranka Hofer, ni ne potrdila ne zanikala. Tudi v slovenskem Hoferju so se pred dnevi za naša vprašanja, ali bo Hofer tako kot HoT (Hofer Telekom) v Avstriji ponudnik ali operater, s katerim operaterjem bo sodeloval, se bo omejil na mobilno telefonijo, kdaj predvidoma bo vstopil na trg telefonije, bo šlo le za predplačno telefonijo ter kakšna bo cenovna politika in politika subvencioniranja mobilnih naprav, najlepše zahvalili, odgovorov pa nam zaradi poslovne politike podjetja žal niso mogli ponuditi.
Podjetje Ventocom.SI, telekomunikacije, d. o. o., je bilo v sodni register vpisano 12. aprila letos. Eva Aljančič pa je za Delo povedala, da bodo v družbi, katere osnovni posel je omogočanje blagovnim znamkam operaterstvo, najprej pripravili pregled trga in nabor potencialnih partnerjev.
V Avstriji so to družbe z razvejano prodajno mrežo: poleg trgovskih družb (Hofer je s HoTom že pridobil 3,5-odstotni tržni delež) še banke, zavarovalnice (Allianz), kabelski operaterji (Liwest).
V Sloveniji obstajajo štiri omrežja: bolj ali manj vse ozemlje in prebivalce »pokrivata« Simobil in Telekom Slovenije. Telemach in T-2 imata za sive lise sklenjeni pogodbi o nacionalnem gostovanju, ostali ponudniki imajo sklenjene pogodbe o uporabi omrežja.
Penetracija je 113,5-odstotna
Slovenski trg mobilne telefonije je razvit. Penetracija aktivnih uporabnikov mobilne telefonije je bila po podatkih regulatorja trga, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), v Sloveniji ob koncu lanskega leta 114 odstotkov, konec marca 113,4 in konec junija 113,5 odstotka.
Ob koncu drugega letošnjega četrtletja je imel Telekom Slovenije (po dokončni vključitvi Debitela) 47,9-odstotni tržni delež med aktivnimi uporabniki mobilne telefonije, Simobil 30,5-odstotni tržni delež, Telemach 15,4-odstotni delež, T-2 3,8-odstotni delež, Izimobil 2,4-odstotni tržni delež, medtem ko je bil delež Mega M statistično pri 0,0 odstotka.
Poleg »velikih« štirih (Telekoma Slovenije, Simobila, Telemacha in T-2) so na trgu še različni ponudniki. Prvi se je novembra 2005 pojavil Izimobil, ki uporablja omrežje Telekoma Slovenije.
Avgusta 2006 je na trg na Simobilovem omrežju vstopil z M mobilom Mercator. In 1. aprila 2015 s trga izstopil, uporabniki pa so prešli k Simobilu. Ta je po zgledu svojega avstrijskega lastnika pred petimi leti lansiral ponudbo, poimenovano Bob; seveda uporablja Simobilovo omrežje.
Infografika: Delo
Avgusta lani se je (po umiku Mercatorja) v mobilno telefonijo na Telekomovem omrežju podal še Spar. Maja letos je na trg in na Telekomovo omrežje vstopila velenjska družba Mega M z blagovno znamko Me2 (Tudi jaz). Konec letošnjega avgusta je svojo ponudbo razširil Petrol s ponudbo Hip mobil na omrežju Telekoma Slovenije.
Mobilna telefonija je prišla v Slovenijo skupaj s samostojnostjo: Mobitel je bil ustanovljen leta 1991 in še istega leta je bilo vzpostavljeno prvo omrežje prve generacije NMT. Z uvedbo druge generacije GSM se je po mnenju številnih predolgo čakalo – vse do leta 1996. Tehnološki razvoj se je pospešil z vstopom Simobila na trg marca leta 1999, ko se je začel tudi konkurenčni boj. Tretja generacija (3 G) ali UMTS je po vmesnih nadgradnjah GSM zaživela leta 2003, četrta (4 G) LTE pa 2011.
Še pred Simobilom je novembra 1998 vstopil na trg ponudnik mobilne telefonije Debitel, ki pa je uporabljal Mobitelovo omrežje. Ob ustanovitvi je bil Mobitel v lasti slovenskega PTT-ja, ob ločitvi pošte in telekoma leta 1995 je pristal v naročju Telekoma Slovenije. Ta je potem julija 2011 pridružil dotlej samostojno družbo Mobitel, dve leti kasneje pa je ukinil še legendarno blagovno znamko – tako imenovano mafno. Debitel je bil ob ustanovitvi v lasti (nemškega) Debitela (ta pa posredno v večinski lasti Daimler Chryslerja). Po nekaj lastniških spremembah je Debitel letos dokončno pristal v Telekomu Slovenije, njegovi uporabniki pa tudi.
Simobil je iz švedsko-slovenske lasti (Telia, Kmečka družba, Istrabenz, Intereuropa ...) prešel v delno avstrijsko last (Telekom Austria Group) leta 2001 in v stoodstotno maja 2006.
Svoje omrežje je začela leta 2001 graditi tudi Vega oziroma njen ameriški lastnik WWI. Po hudem konkurenčnem boju – tudi sodnem – sta uporabnike leta 2006 prevzela Simobil in Mobitel, infrastrukturo pa Tušmobil, ki se je na trgu pojavil konec oktobra leta 2007. In na samostojni poti vztrajal do lanskega aprila, ko ga je kupil Telemach, ki z lastnim omrežjem pokriva vedno večji del države, še vedno pa ima sklenjeno pogodbo o nacionalnem gostovanju.
Četrto omrežje je začelo nastajati leta 2004, na trg pa je T-2 vstopil jeseni 2005. Pospešena gradnja sodobnega omrežja je pripeljala do težav, prisilne poravnave, spremembe lastništva, zadnji dve leti in pol pa smo priča pravniško-sodni sagi, prepirom med lastniki in upnico (slabo banko, DUTB), ko je družba nekaj časa v stečajnem postopku, manj pa ne. Storitve medtem ponuja bolj ali manj nemoteno, v mobilni telefoniji pa ima pogodbo o nacionalnem gostovanju.
