Bo IBM v Mariboru odprl evropski klicni center z 200 zaposlenimi?

Ljubljana – Ameriški IBM razmišlja, da bi v Mariboru odprl svoj evropski klicni center za tehnično podporo, kjer bi delo lahko dobilo 200 ali več ljudi. A IBM, kot kaže, pričakuje »veliko večje ugodnosti«, kot jih trenutno lahko zagotovi Slovenija, so previdni na ministrstvu za javno upravo.

IBM razmišlja, da bi v Sloveniji odprl klicni center za strokovno podporo in svetovanje na območju Evrope. »V projektu podjetja IBM gre za koncentracijo in prenos centrov tehnične podpore iz zahodne Evrope – po nam znanih podatkih iz Nemčije, Italije in tako dalje – v državo s cenejšo delovno silo, ob izpolnjevanju ključnega pogoja odličnega znanja tujega jezika. Bistvo storitve takega centra je namreč svetovanje v tujem jeziku. Slovenija oziroma Maribor se je na seznam potencialnih lokacij uvrstil zaradi dobrega znanja tujih jezikov, ki jih zahteva investitor,« pojasnjujejo na agenciji Spirit.

Več vprašanj o potencialni investiciji smo poslali tudi na IBM, vendar nam niso odgovorili. Na ministrstvu za javno upravo (MJU) pojasnjujejo, da jim je IBM predlogal, da bi mu omogočili ugodnejše zaposlovanje v primeru odprtja klicnega centra za podporo uporabnikom njihove programske opreme za velike sisteme. IBM bi potreboval tehnično izobražen kader računalniške smeri, ki bi ga skladno z njihovimi produkti dodatno izobrazili, pravijo na MJU: »Dodatne zahteve za delo v tem podpornem centru so predvsem znanje tujih jezikov (predvsem angleško in nemško) ter ustrezna predizobrazba, ki olajša dopolnilno izobraževanje v IBM. Na začetku IBM predvideva 50 delovnih mest, obstajajo pa različne možnosti širitve centra, po nekaterih predlogih do 200 ali celo več mest.« Pravijo, da ne gre za potencialno razvojno investicijo v infrastrukturo, ampak je pobuda IBM zanimiva z vidika dodatnih znanj, ki bi jih pridobili zaposleni, in večjega sodelovanja s pomembno svetovno multinacionalko.

Za zmanjšane stroške dela

Na ministrstvu pojasnjujejo, da IBM izbira med več evropskimi državami za svojo investicijo, v igri sta, na primer, tudi Hrvaška in Slovaška, proučujejo pa predvsem dostopnost do primerno usposobljenega kadra in ceno delovne sile: »Pričakovanja IBM so predvsem ugodnejše zaposlovanje, saj meni, da je splošno okolje v Sloveniji stabilno in urejeno, hkrati pa kot temeljno prednost prepozna visoko usposobljenost in delovne navade naših delavcev. Pričakovanja so predvsem na zmanjšanju stroškov dela, pri čemer so naše možnosti omejene, saj naša davčna zakonodaja ni dogovorna. Kljub temu smo IBM predstavili možne ugodnosti pri zaposlovanju, ki jih prinašajo različni zakoni.«

Pri tem sodeluje agencija Spirit, ki je predstavnikom IBM na več sestankih predstavila splošne olajšave za podporo investicijam, ukrepe aktivne politike zaposlovanja za spodbujanje zaposlovanja, regijske ukrepe za problemska območja in spodbude občine Maribor. »Predstavljena jim je bila tudi možnost pridobitve finančne spodbude po tako imenovanem posebnem postopku, ki jo omogoča zakon o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij,« so še dodali v Spiritu.

Kdaj se bo IBM odločil o lokaciji novega klicnega centra, ni znano. »Iz informacij s strani IBM lahko razberemo, da pričakujejo precej večje ugodnosti, kot jih v okviru naše zakonodaje trenutno lahko ponudimo. Upamo, da bodo kljub temu prevladali drugi argumenti in se bo IBM odločil vzpostaviti tak center, ki ima tudi veliko posrednih koristi za obe strani,« pravijo na MJU.

Pogovori s še drugimi podjetji

Na ministrstvu dodajajo, da so stike z ameriškim podjetjem vzpostavili v okviru ideje Slovenija – zelena referenčna država v digitalni Evropi: »Tesne stike smo vzpostavili z več multinacionalkami s področja IT-tehnologij, od katerih smo večino obiskali decembra lani z vladno-gospodarsko delegacijo v ZDA.« Tako ima HP več predlogov glede upravljanja kadrovskih virov in e-zdravja, z Microsoftom se dogovarjajo o konkretnih pilotih za izboljšanje delovnega okolja javnih uslužbencev, s Ciscom o varnih komunikacijah in zdravju, z EMC raziskujejo nadaljnje možnosti računalništva v oblaku in varnosti podatkov in tako dalje, naštevajo na MJU.