Bo Mercator izpadel iz poslov z javnim denarjem?

Stečaj Finetola bi lahko spremenil razmerje moči v nadzornem svetu Mercatorja in kranjske Save.

Objavljeno
03. maj 2012 20.21
Vanja Tekavec, gospodarstvo
Vanja Tekavec, gospodarstvo

Ljubljana - V društvu Mali delničarji Slovenije zahtevajo odstop Zdenka Podlesnika iz NS Mercatorja, saj menijo, da bi lahko ogrozil Mercatorjeve posle z državo.

Direktor celjske CBH Zdenko Podlesnik, ki je na burni marčni skupščini Mercatorja postal nadzornik najboljšega soseda, je bil do 1. avgusta lani tudi prvi nadzornik celjskega Finetola. Vendar je ta od ponedeljka v stečaju, kar bi lahko najboljšemu sosedu povzročilo nemalo težav. Zakon o javnih naročilih namreč določa, da mora naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti tistega ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, ki je končalo v stečaju ali prisilni poravnavi.

Po podatkih Supervizorja je Mercator v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvaril povprečno 17 milijonov evrov prometa na leto, kar pa bi se lahko spremenilo, saj lahko Podlesnikovo imenovanje Mercatorju za dve leti onemogoči dostop do javnih naročil. V društvu MDS zato pozivajo k takojšnjemu odstopu Podlesnika iz NS. To je pravzaprav že drugi poziv, saj je predsednik MDS Rajko Stankovič direktorja celjske CBH pozval k odstopu že na Mercatorjevi skupščini.

Bo Finetol odplavil javna naročila iz Save?

Takrat za Finetol še ni bil podan predlog za stečaj, kar pa se je v ponedeljek spremenilo, saj upravi Finetola ni uspelo prepričati bank o sanaciji družbe. Spomnimo; Finetol je bil ena od petih družb, ki so sodelovale pri privatizaciji koprskega Istrabenza, ključno vlogo je odigral tudi pri konsolidaciji lastništva holdinga NFD in kranjske Save. Prav te naložbe in terjatve do Zvona ena holding so ga tudi potopile, leto 2011 je končal s 56,1 milijona evrov izgube in negativnim kapitalom v višini dobrih 42 milijonov evrov.

Pri tem Mercator ni edina družba, ki bi v svojem poslovanju lahko občutila napovedani stečaj Finetola. Iz poslov z javnim denarjem bi namreč lahko izpadla tudi kranjska Sava oziroma njena hčerinska družba Sava Turizem, če bo v njen nadzorni svet znova imenovan direktor propadlega Finetola Janko Kastelic.

»Ponovna izvolitev Janka Kastelica za nadzornika Save bi lahko ogrozila poslovanje Save Turizem. Enaka določila bi lahko veljala tudi za člana uprave Save Francija Strajnarja, ki je bil do 31. marca predsednik uprave Finetola,« je včeraj poudaril Stankovič. Javno je tudi pozval, naj Kastelic nemudoma odstopi od svoje kandidature.

Po podatkih Supervizorja je zgolj družba Sava Hoteli Bled (kot krovna družba Save Turizem) v zadnjih devetih letih z državo in lokalnimi skupnostmi ustvarila skoraj pet milijonov evrov prihodkov, od tega največ z ministrstvom za gospodarstvo in generalnim sekretariatom vlade.

Bitka za Savo

Neznanka je tudi, kdo bo na prihajajoči skupščini kranjske Save, 24. maja, uresničeval glasovalne pravice v imenu Finetola. To bo odvisno tudi od tega, ali bo sodišče do skupščine imenovalo stečajnega upravitelja.

Finetol ima resda le slabe tri odstotke kranjske Save, vendar je med največjimi lastniki holdinga NFD, ki je lastnik dobrih 4,3 odstotka Save. Če sodišče do skupščine ne bo imenovalo stečajnega upravitelja, bo Finetol torej uradno še vedno vodil Kastelic in bo na prihajajoči skupščini lahko glasoval sam o sebi oziroma o svoji kandidaturi.

V razmerje moči v Savi pa bi lahko odločilno posegla tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ta je zaradi preteklih grehov že vzela pod drobnogled lastništvo države v Savi, ni pa še sprejela sklepa o odvzemu glasovalnih pravic.

Za mnenje smo želeli vprašati Zdenka Podlesnika, vendar ni bil dosegljiv, prav tako nam ni uspelo priklicati direktorja Finetola Janka Kastelica.