Bo v Sloveniji kmalu prost trg naftnih derivatov?

Ljubljana – Ministrstvo za gospodarstvo je »načeloma naklonjeno« liberalizaciji trga naftnih derivatov, saj do znatnega povišanja cen goriv ne bi prišlo. Če pa sprostitve cen ne bo, je po njihovem mnenju nujen dvig marž distributerjem. O tem bo razpravljala vlada, pomembno pa bo mnenje finančnega ministra.

Mnenje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je razvidno iz vladnih gradiv, ki jih bo obravnavala vlada. Glede na predlagane sklepe, bo vlada predvidoma naložila finančnemu ministrstvu, naj z Uradom za makroekonomske analize in razvoj preuči finančne in ekonomske vidike morebitne deregulacije cen naftnih derivatov. Cene teh se trenutno določajo skladno z vladno uredbo, ki velja do osmega oktobra, zato mora vlada do takrat sprejeti novo. Vlada bo, glede na predviden sklep, gospodarskemu ministrstvu naložila, naj pripravi ukrepe za nadaljno regulacijo cen naftnih derivatov za obdobje štirih mesecev. V tem času bi torej lahko bila sprejeta odločitev, ali se bo slovenski trg z naftnimi derivati liberaliziral.

Pobude za deregulacijo so na ministrstvu prejeli od distributerjev naftnih derivatov, saj po mnenju teh obstoječa uredba ne zagotavlja primerne marže, ki bi pokrivala vse stroške poslovanja z naftnimi derivati in hkrati zagotavljajo primeren donos na vloženi kapital. Višino marže določa uredba; za motorna bencina je določena pri 0,08701 evra za liter, za liter dizelskega goriva znaša 0,08158 evra in za liter kurilnega olja 0,0537 evra. Ob lanski spremembi uredbe so se marže povečale za dva odstotka.

MGRT v informaciji o stanju na trgu naftnih derivatov, ki jo bo obravnavala vlada, poudarja, da ima vlada več možnosti, lahko gre po sedanji poti in sprejme novo uredbo z nadaljno regulacijo trga naftnih derivatov za prihodnje leto ali pa se odloči za liberalizacijo. »Na MGRT smo načeloma naklonjeni liberalizaciji trga naftnih derivatov. Menimo, da ob morebitni liberalizaciji zaradi mednarodno konkurenčnega okolja ne bi prišlo do znatnega povišanja cen naftnih derivatov.«

Zakaj tako ocenjujejo? Marže predstavljajo le manjši del v celotni strukturi cene naftnih derivatov, in sicer okoli 6 odstotkov, medtem ko nabavna cena na svetovnem trgu skupaj z dajatvami predstavlja okoli 90 odstotkov maloprodajne cene, zato bi imel dvig marž majhen vpliv na končno ceno. Marže slovenskih trgovcev so med najnižjimi, zato bi njihovo povečanje najverjetneje na slovenski trg privabilo nove diskontne ponudnike. »To pomeni, da se bo konkurenca med ponudniki povečala, zaradi česar lahko sčasoma pričakujemo postopen padec cen naftnih derivatov in približevanje cen na raven, na kateri so bile pred liberalizacijo.« Prevelikega dviga marž na MGRT ne pričakujejo niti zaradi majhnosti in velike tranzitnosti v Sloveniji, saj so prebivalci mobilni ali lahko sami izberejo cenejšega ponudnika goriva: »Ob liberalizaciji bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah predvidoma višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence nižje.«

Za liberalizacijo se zavzemajo naftni trgovci; v Sloveniji sta največja Petrol in OMV, ki skupaj obvladujeta okoli 87 odstotkov trga. V tržnem gospodarstvu cene niso nadzorovane, ampak jih oblikuje trg, poudarja sekretar Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja Aleš Peternel: »Liberaliziran trg spodbuja konkurenčnost, saj lahko tako prilagajamo cene potrebam na trgu, denimo na avtocestah in ob državnih mejah glede na sosednje države. Vse ostale članice Evropske unije imajo sproščene cene, tako da lahko postavljajo cene in marže glede na ponudbo in povpraševanje.«

MGRT za večje marže

Če pa se vlada ne odloči liberalizacijo, MGRT meni, da je nujno potreben dvig marž distributerjem: »Zaradi dodajanja biogoriv, ki v splošnem nimajo enakih stroškov kot stroški naftnih derivatov, prihaja do sistematičnega odstopanja realiziranih marž od modelsko določenih marž. Višina dejanske marže je odvisna od tega, za koliko je nabavna cena biogoriva višja od nabavne cene za naftne derivate. Ker so nabavne cene za biogoriva višje tudi za več kot 30 odstotkov so dejanske marže distributerjev nižje. To za distributerje z naftnimi derivati pomeni, da so marže negotove in se v času spreminjajo.« Kot so v študiji ugotovili profesorji z ljubljanske ekonomske fakultete Igor Masten, Sašo Polanec in Aljoša Feldin so ob predpostavki petodstotnega obveznega deleža biogoriv in plačevanju trošarin na ta delež trenutne marže za več kot 20 odstotkov nižje od reguliranih.

Finančni minister Dušan Mramor bi verjetno imel pomisleke pri povečanju marž ob ohranitvi sedanjega modela. S tem bi se namreč maloprodajne cene povišale, kar bi pomenilo, da bi bile slovenske črpalke za tranzitni promet še manj konkurenčne od sosednjih držav, s tem pa bi v državni proračun priteklo tudi manj dajatev. Ohranitev maloprodajnih cen na enakem nivoju in znižanje trošarin, pa bi prav tako pomenilo manjše prilive. Vse spremembe bo Mramor tehtal skozi lupo javnofinančne konsolidacije, saj so dajatve od naftnih derivatov, denimo trošarine, pomemben in stabilen priliv za državno blagajno.

Na finančnem ministrstvu se sicer zavzemajo za spremembe, saj so Strategija upravljanja kapitalskih naložb navaja, da mora Petrol z državo urediti vprašanje modela oblikovanja cen naftnih derivatov z namenom doseganja boljših poslovnih rezultatov. Že pred časom pa so napovedali možnost morebitne spremembe modela izračuna cen naftnih derivatov.