Boj za Semenarno: še je čas za prave poteze

Ljubljana – V bitko za obstoj Semenarne Ljubljana, ki ji v prisilni poravnavi zaradi morebitnih potez nekdanjih večinskih lastnikov še vedno grozi stečaj, so po svojih močeh vstopile tudi nevladne organizacije, članice »Mreže Plana B za Slovenijo«.

»Zdi se, da je zadnji hip, ko še lahko povemo določene stvari. Naša moč je samo v tem, da opozarjamo na zadeve, ki gredo narobe in v primeru Semenarne gre zelo narobe,« je včeraj opozorila Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj Slovenije.

Semenarna je potencial, ki komercialno morda ni najbolj zanimiv, je pa njeno delo izjemno pomembno zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti, zaradi preskrbe s semeni, ki so prilagojena našim razmeram, je spomnila Slabetova in dodala, da če želimo v Sloveniji razvijati kmetijstvo, ki je prilagojeno našim razmeram, moramo imeti tudi domača semena, ki so prilagojena našim razmeram.

Sicer pa je Semenarna in zapleti z njo le še en primer »tranzicijskega dogajanja v slovenskem gospodarstvu, ko je nekdo dobil v roke podjetje in ga začel finančno izčrpavati«, ter ga ne glede na to, da ima podjetje perspektivo in trg, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Balkanu, pa ga je, ko je znova začelo dobro delati, privedel na rob stečaja.

»Ni problem le, da bi ob stečaju Semenarne na cesti ostalo 300 delavcev, in ni problem le, da bi s stečajem izgubili tudi eno uspešno podjetje, ki je poznano in uveljavljeno na trgih nekdanje države, ampak tudi, da je to podjetje opravljalo družbenokoristno vlogo s svojo skrbjo za avtohtone domače sorte semen in njihovo selekcijo na naše domače razmere prilagojenih vrtnin in poljščin. Če pade Semenarna, vse to izgubimo, saj ni nikogar, ki bi to nadomestil.«

Da je podjetje zelo perspektivno, menijo tudi sedanji večinski lastniki, zato je prav, pravi Slabetova, da se raziščejo storjene nepravilnosti tudi z izpeljano skupščino in vpisom v sodni register, ki je botroval puču in zamenjavi vodstva družbe, pod katerim je ta v zadnjem letu in pol začela dobro delati tudi na lastni semenarski proizvodnji.

V pričakovanju razpleta v korist Semenarne

»Takšne stvari se ne smejo dogajati. Želimo, da se ta zgodba razplete drugače, kot se je pri nas že veliko takih roparskih zgodb,« je poudarila in opozorila na pomen Semenarne pri ohranjanju avtohtonih sort semen in skrbi za semena, prilagojena našim raznovrstnim pogojem pridelave. Zato je v imenu nevladnih organizacij pozvala k ukrepanju komisije za preprečevanje korupcije in druge odgovorne v državi, da raziščejo sporni vpis v sodni register in dogajanje po njem.

Po besedah Darje Kocjan Ačko z ljubljanske biotehniške fakultete je semenarstvo osnova kmetijskega napredka države in ohranjanje semenarske industrije je tisto, kar pomeni obstoj tudi domačega semena. Semenarstvo je multidisciplinarna dejavnost, z izgubo Semenarne in dela, ki ga opravlja (skupaj z biotehniško fakulteto in Kmetijskim inštitutom Slovenije), bi se porušilo tudi znanje in izničilo doseženo, je opozorila Ačkova. In še, da ob sedanjem obilju ponudb semena tujih družb ne gre pozabiti, da bo v kriznih razmerah vsakdo poskrbel za svojo prehransko varnost, podlaga te pa so semena.

Sporno ravnanje italijanskih lastnikov

Ob vseh aktivnostih za vzpostavitev razmer, ki bi omogočile, da Semenarna Ljubljana uspešno konča prisilno poravnavo, je treba pojasniti ozadje, zaradi katerega je kljub potrditvi prisilne poravnave, ki so jo dosegli na upniškem odboru in je potrjena na sodišču, še vedno na tankem ledu.

Do dokapitalizacije družbe lani jeseni – ta je bila zaradi izčrpavanja v prejšnjih letih nujna – so bili večinski lastniki z malo več kot 51-odstotnim deležem italijanski delničarji, družbe in posamezniki, ki jih je podpiral klan družine Marchiorello. Nobena od fizičnih oseb v strukturi lastništva, navedenega v predstavljeni shemi (narejena v Semenarni za potrebe odpiranja nerezidenčnega računa v Srbiji ob zapiranju enega od podjetij) ni dosegala 25-odstotnega lastništva Semenarne Ljubljana, d. d. Drugi večji lastnik družbe je bila KD Kapital, preostali del je odpadel na številne manjše lastnike, med katerimi so bile tudi domače kmetijske zadruge, in z 1,5-odstotnim deležem tudi Semfin, v Kopru registrirana izpostava italijanskih lastnikov v Sloveniji.

Po uspešni jesenski dokapitalizaciji – delničarji na čelu s KD Kapitalom, Trasfinom in Dinomarchijem so jo prvič izglasovali marca in potem še enkrat soglasno na majski skupščini družbe, vendar je potem ta padla v vodo, saj nihče ni vplačal denarnega vložka – so postale večinski lastnik banke upnice na čelu z Deželno banko Slovenije (DBS) in Abanko Vipa. Prva je vplačala 460.000 evrov in si s tem pridobila prav toliko delnic, druga pa 225.000 evrov za enako število delnic. Tolikšen znesek so skupaj vplačali tudi trije dotlej največji italijanski delničarji. Ko so po uspešni dokapitalizaciji ugotovili, da nimajo več nadzornega deleža v družbi, se je začelo nagajanje, ki je svoj vrh doseglo (v sodelovanju s KD Kapitalom, ki v dokapitalizaciji ni sodeloval) po uradno preklicani skupščini družbe konec oktobra in samovoljno opravljeni skupščini italijansko KD kapitalske naveze v notarkini pisarni ter po vpisu njenih sklepov na Okrožnem sodišču v Ljubljani tik pred iztekom leta na zahtevo italijanskega delničarja Dinomarchi in nato z zamenjavo v upravi Semenarne na p