Tiskane izdaje
Ljubljana - Združevanje državnih upravljavcev pod eno streho v okviru holdinga znova dviguje prah okoli usode Družbe za svetovanje in upravljanje - DSU. Dokončne odločitve, ali jo bodo pripojili državnemu holdingu, menda še ni, v zakulisju pa medtem že krožijo interesne želje za pripojitev in proti njej.
Odločitve še ni
Zakon o državnem holdingu (SDH) predvideva pripojitev DSU v treh mesecih po uveljavitvi klasifikacije. Holding bi pri tem prevzel še vsa javna pooblastila, ki jih zdaj izvaja DSU, in tudi vse premoženje te družbe. Ali bo takšna rešitev obveljala tudi ob predvidenem noveliranju zakona, na ministrstvu za finance nismo izvedeli, ker da rešitve še pripravljajo. Dokončne odločitve še ni, pravijo tudi naši viri. Po eni od možnosti pa naj bi novela predvidela pripojitev DSU k SDH, vendar brez njene nepremičninske dejavnosti. To menda namerava vlada združiti z upravljanjem drugih državnih nepremičnin.
Glavna argumenta za predvideno pripojitev sta bila združitev upravljanja državnih kapitalskih naložb na enem mestu in zmanjšanje števila državnih agencij s podobno dejavnostjo.
DSU: Združitev nesmiselna
Direktor DSU Marjan Podgoršek sprejetja zakonodaje ne komentira, pripojitev DSU pa se mu ne zdi smiselna, ker da DSU ni upravljavka kapitalskih naložb, ampak se večinoma ukvarja z lastninjenjem neolastninjenega premoženja. Kot pravi, je bila DSU v to prvotno vključena, ker je bil predviden tudi prenos njene nepremičninske dejavnosti na holding. »Zdaj pa to ni več predvideno in prenos le dela naše dejavnosti izgubi smotrnost,« pojasnjuje.
Neuradno je mogoče slišati očitke, da se DSU pripojitvi upira zaradi številnih nepremičnin, ki jih ima v lasti po Sloveniji, v državah nekdanje Jugoslavije, v Centralnoafriški republiki ima celo nekdanje plantaže kave, njihova vrednost pa naj bi se merila v milijardah. DSU, ki je naslednica Slovenske razvojne družbe, namreč poleg desetih svojih kapitalskih naložb in šestih nepremičnin, med katerimi je tudi »Matejeva palača« na Litostrojski cesti v Ljubljani, upravlja še zunajbilančno premoženje na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju in reševanja denacionalizacijskih zahtevkov.
Za 300 milijonov naložb
Kot je mogoče ugotoviti iz letnega poročila, so sredstva DSU konec lanskega leta znašala 138 milijonov evrov, od tega je bilo šest naložbenih nepremičnin vrednih 98 milijonov, kapitalske naložbe pa 12,4 milijona evrov. Zunajbilančno premoženje družbe je bilo konec lanskega leta ocenjeno na 148 milijonov evrov. Skupaj torej slabih 300 milijonov evrov, zato Podgoršek meni, da so ocene o milijardnem premoženju pretirane.
Neuradno je mogoče slišati kar nekaj pomislekov proti njeni pripojitvi k holdingu. Eden ključnih je, da se DSU bolj kot z upravljanjem kapitalskih deležev v podjetjih ukvarja z upravljanjem nepremičnin, ki so pod njihovo okrilje prišle bodisi kot še neolastninjeno družbeno premoženje bodisi po postopkih denacionalizacije in jih družba vodi izvenbilančno. Kot je mogoče ugotoviti iz letnega poročila, je teh nepremičnin več deset: poslovnih stavb, stanovanj in tudi zemljišč. Upravljanje nepremičnin in holdinško poslovanje pa po mnenju nasprotnikov združitve nista združljivi.
Konflikt interesov
Poleg tega ima DSU odprtih približno 400 pravdnih postopkov tudi proti drugim državnim podjetjem, zato bi po mnenju nasprotnikov pripojitve ob prenosu javnih pooblastil DSU na holding lahko nastalo navzkrižje interesov. Prav zato da je DSU marsikomu napoti, saj pri svojem poslovanju stopa v odnose z Geoplinom, Mercatorjem, Mestno občino Ljubljana, Iskra sistemi ... Zagovorniki ukinitve samostojne DSU po drugi strani trdijo, da je v ozadju nasprotovanja želja po ohranitvi vpliva nad premoženjem DSU, zlasti nepremičnin. DSU očitajo tudi slab nadzor nad poslovanjem.
V DSU so s pojasnili skopi. Direktor družbe Marjan Podgoršek zagotavlja, da poslujejo dobro in učinkovito. DSU, ki ima 22 zaposlenih, je lansko leto sklenila s 450.000 evri dobička. Ta prek dividend praviloma vsako leto konča v državnem proračunu. Ena ključnih nalog DSU je prodaja neolastninjenih in drugih naložb, iz česar so lani v državni proračun nakazali 2,2 milijona evrov, približno enako vsoto vlada lahko pričakuje tudi letos. Iz šestih naložbenih nepremičnin, ki jih večinoma oddaja različnim državnim organom, pa je imela družba 11 milijonov evrov prihodkov. Podgoršek poudarja, da to ni dobiček, ampak s temi prihodki pokrivajo tudi stroške vzdrževanja, financiranja in druge obveznosti za te stavbe. DSU trenutno nadzirajo Mojca Kert Kos, Jelka Blejec in Vojka Brezovar, družba pa mora vsako četrtletje poročati tudi državnemu zboru.
Tretjič na tnalu
DSU, ki je naslednica Slovenske razvojne družbe, so doslej ukinjali že dvakrat. Konec leta 2006 je Janševa prva vlada sklenila likvidirati DSU, ker da se večina njenih nalog končuje. Po osmih mesecih pa je ta ista vlada likvidacijo nepričakovano ustavila, »ker je presodila, da je podjetje kompetentno za izvajanje svojih dejavnosti«. Kmalu zatem se je družba spustila v za marsikoga sporni projekt gradnje palače na Litostrojski cesti. Računsko sodišče pa je leta 2009 v revizijskem poročilu o ustavitvi postopka likvidacije ugotovilo negospodarno ravnanje. Takratno vodstvo je očitke zanikalo.
Družbo je nato hotela leta 2010 k Slovenski odškodninski družbi pripojiti Pahorjeva vlada, a je predlog ob sodelovanju tedanje opozicije in nekaterih koalicijskih poslancev v državnem zboru pogorel.
Ekonomistu dr. Bogomirju Kovaču se zdi priključitev DSU holdingu logična, razen če bi obstoj DSU posebej uredili. Decentralizacija upravljanja državnega premoženja po njegovih besedah namreč povečuje možnost političnih gojišč. Glede na posebnosti nalog DSU pa je po njegovem mnenju znotraj holdinga - če bo nova upravljavska institucija sploh imela to obliko - mogoče ustanoviti posebno enoto z določeno avtonomijo.
