Božično darilo

Kar je za prodajalca breme tajkunske preteklosti, je za kupca božično darilo, smo slišali ob včerajšnji prodaji Radenske, ki je po dveh letih priprav, pogajanj in pravdanj pred tem ali onim sodiščem, vendarle dobila novega lastnika. To je postala češka Kofola, ki ji bo z nakupom Radenske pripadel tudi status vodilnega slovenskega proizvajalca mineralnih voda.

V vsakem poslu je mogoče najti kakšen pozitiven element pa tudi take, ki to niso. Grenak priokus pri prodaji Radenske, denimo, vzbuja dejstvo, da vse bolj spominja na prodajo Mercatorja ali Heliosa, kjer sta nova lastnika konkurente iz boja najprej izločila z najvišjo ponujeno ceno, nato pa sta jo le še zniževala. V primeru Radenske se zdi, da je podobno, saj sta si Kofola in družina Polič najprej konkurirala v boju za nakup, zdaj Radensko kupujeta skupaj. Če iz dveh kupcev nastane eden, so pogajalske možnosti prodajalca pač omejene, Kofola pa je s povezovanjem s Poliči zaigrala tudi na karto vsaj polovično domačega kupca. Neizpodbitna posledica prodaje je tudi to, da ima Skupina Laško zdaj »tri srca« manj. Čeprav je Laško s prodajo Radenske še bolj očiščeno tajkunske preteklosti, je davek prodaje za slovenski pijačarski holding boleče visok. Najprej je izpod njegovega okrilja spolzel Fructal, včeraj Radenska, s prodajo Birra Peje se je Laško poslovilo tudi od svoje pozicije vodilnega pivovarja na Kosovu; kar je najmanj skregano z osnovno logiko poslovanja.

Ali je bila Radenska poceni nakupna tarča bo pokazal čas, saga o razdolževanju slovenskih holdingov, ki ga bomo na koncu plačali davkoplačevalci, pa gre naprej. V nadaljevanju s prodajo časnika Delo, kjer se je v pijačarsko-tajkunski vojni vse samo še bolj zapletlo.