Podjetniške zvezde 2015: Brezpilotni sistemi tudi za slovensko in italijansko vojsko

C-Astral, podjetje z le devetimi redno zaposlenimi bo letos prodalo za več kot dva milijona evrov svojih brezpilotnih sistemov.

Objavljeno
07. december 2015 11.09
mpi*Kravos
Katja Željan
Katja Željan

Ajdovščina – Na vseh celinah je trenutno v zraku že okrog 150 brezpilotnih sistemov, ki nastajajo v ajdovskem podjetju C-Astral. Ker brezpilotne sisteme danes uporabljajo v zraku, kopnem in na morju, je področij njihove uporabe čedalje več. Med njimi najdemo celo napredno kmetovanje, zavarovalništvo in varovanje življenj vojakov. Ne preseneča, da so načrti podjetja C-Astral v prihodnje nadvse ambiciozni.

Podjetje, v katerem je trenutno devet redno zaposlenih, imajo pa še štiri študente, je bilo ustanovljeno leta 2007, prodajni in produktni preboj je naredilo leta 2012. To dokazujejo tudi njihovi poslovni rezultati: če so imeli leta 2011 60.065 evrov prihodkov, so se ti leto pozneje dvignili na 414.815 evrov, leta 2013 na 468.894 evrov in lani že na 1,1 milijona evrov. V tem času se je povečeval tudi dobiček: ta je leta 2011 znašal le 980 evrov, lani pa je že dosegel 68.493 evrov.

Optimizem in odgovornost

Po besedah direktorja podjetja Uroša Kravosa načrtujejo letos preseči prodajo dveh milijonov evrov. »Že sklenjene pogodbe, dogovori in pogajanja z novimi kupci, ki so v teku, nas navdajajo z optimizmom in veliko mero odgovornosti tudi za prihodnje leto,« pravi. V C-Astralu proizvajajo brezpilotne sisteme, ki so sestavljeni iz brezpilotnega leta, verjetno tudi najbolj prepoznavnega sklopa sistema, lansirne rampe oziroma katapulta, zemeljske postaje in pri nekaterih izvedbah še usmerjevalne antene.

»Trenutno prodajamo brezpilotne sisteme, ki so osnovane na brezpilotnem letalu Bramor. To se je s svojim dizajnom in konstrukcijo iz kompozitnih materialov na trgu izkazalo kot eno najboljših letal v kategoriji malih brezpilotnih letal. V primerjavi s konkurenti, ki običajno izdelujejo letala iz cenenega ekspandiranega polistirena, so naša letala lažja in trajnejša. To se tudi v veliko daljši avtonomiji v zraku. Naš Bramor lahko ostane v zraku do tri ure, kar je v tej kategoriji letal izjemen dosežek,« poudarja Kravos.

Nove aplikacije za zavarovalništvo

Na platformi letala Bramor imajo trenutno razvitih 5 sistemov: gEO, C4EYE, rTK, gAS in aGRO. Sistem gEO se uporablja zlasti za mapiranje oziroma izdelavo ortofoto posnetkov površin, ki so se do pred kratkim izdelovali le s posnetki iz letal, katerih ura letenja je neprimerljivo dražja.

C4EYE je sistem, ki se ga uporablja za izvajanje nadzora v civilne in vojaške namene. Sistem rTK je namenjen geodeziji in izdelavi 3D modelov, gAS pa je plod skupnega razvoja z njihovim kupcem iz Kanade, Univerze iz Calgarya in proizvajalca detektorjev plinov Boreal.

Bramor gAS predstavlja pomemben razvojni mejnik v nadzoru plinovodov z brezpilotnimi letali oziroma detektiranju uhajanja plinov iz plinovodov. Njihov najnovejši brezpilotni sistem pa je aGRO, ki so ga prvič predstavili novembra na največjem svetovnem kmetijskem sejmu Agritechnica 2015 v Hannovru. Sistem je namenjen naprednemu kmetovanju, zlasti racionalnejši rabi umetnih gnojil in pesticidov v kmetijstvu.

Potencial zavarovalništvo

Potrebe na trgu bodo po Kravosovih ocenah pripeljale do razvoja novih aplikacij. »Eno takšnih področij je zavarovalništvo. Pred kratkim smo dobili povpraševanje podjetja iz Norveške, s katerim bomo razvijali brezpilotni sistem za ocenjevanje škode po toči. Zavarovalne hiše se v takšnih primerih poslužujejo več neodvisnih cenilcev, njihove ocene pa se razlikujejo tudi do dvajset odstotkov. Z našim sistemom aGRO bomo sedem dni po toči, ko so poljščine najbolj prizadete, preleteli območje.

Podatki, ki jih bo letalo posnelo, bodo najprej pokazali prizadeto površino, z njihovim nadaljnjim procesiranjem pa bomo izračunali, koliko odstotkov semen je bilo iz klasov izgubljenih. Zavarovalnica bo v 24 urah po preletu dobila zelo natančne podatke o škodi. Škode tako ne bodo več izplačevali na podlagi ocene, ampak na osnovi zelo natančno izračunane škode na celotnem prizadetem območju,« pravi.

Področij uporabe C-Astralovih brezpilotnih sistemov je bilo že do zdaj precej. Ajdovska občina se je kot prva v Sloveniji pred kratkim odločila za nakup brezpilotnega letala C4EYE, ki bo namenjen zgodnjemu odkrivanju požarov v naravi in samodejnemu alarmiranju. Z njim bo mogoče natančno določiti razsežnosti požara, veliko pomoč pa bo nudil tudi po požaru: namesto požarnih straž bo namreč pogorišče preletavalo brezpilotno letalo, ki bo v primeru ponovnega gorenja s pomočjo vgrajene termalne kamere takoj detektiralo in določilo tudi morebitno podzemno žarišče.

Slovenski vojaki bodo varnejši

C Astralova brezpilotna sistema gEO in C4EYE je že leta 2012 nabavila italijanska vojska za varovanje življenj svojih vojakov v Afganistanu. »Seveda ne razvijamo in proizvajamo brezpilotnih sistemov, ki bi nosili orožje in bi bili namenjeni uničevanju žive sile. Ravno nasprotno. Naši sistemi so tako dovršeni in natančni, da je pri primerjanju dveh posnetkov iz različnih časovnih obdobji z njimi mogoče prepoznati odtis pnevmatike vozila. Govorimo o natančnosti enega do dveh oventimetra. Kaj vojska na terenu lahko s takimi podatki in natančnostjo ugotavlja, verjetno ni treba veliko ugibati,« poudarja Kravos.

Oktobra so s slovenskim ministrstvom za obrambo podpisali pogodbo za štiri komplete letal: prvi je že v procesu proizvodnje. »Zadovoljni smo, ker bodo z našo opremo slovenski vojaki na misijah po svetu varnejši. Naše sisteme bodo gotovo uporabili tudi ob morebitnih naravnih in elementarnih nesrečah,« ocenjuje.

Ne preseneča, da načrti podjetja C-Astral predvidevajo nadaljnjo rast prodaje in večja investicijska vlaganja. Razvijajo tudi novo manjše letalo ATLAS za trg, ki povprašuje po letalih z manjšo avtonomijo in nižjih cenah. Z rastjo obsega proizvodnje in prodaje naj bi podjetje v prihodnjih petih letih zaposlovalo že med 35 in 40 ljudi.