Tiskane izdaje
Število brezposelnih se je v primerjavi s 4. četrtletjem 2013 povečalo za 11.000 ali za 11, 8 odstotka, stopnja brezposelnosti pa za 1,2 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je najbolj povečala med mladimi, med osebami v starostni skupini od 15 do 24 let se je povečala za 3,7 odstotka.
Stopnje brezposelnosti, izračunane po anketi o delovni sili, so mednarodno primerljive, vendar vseh podatkov, potrebnih za primerjavo, za zdaj za 1. četrtletje 2014 Statistični urad RS še nima. Po podatkih o stopnji brezposelnosti v zadnjem četrtletju 2013 med osebami, starimi od 15 do 64 let, se je Slovenija med evropsko osemindvajseterico uvrstila na 15. mesto. Najnižjo stopnjo brezposelnosti so imeli v Avstriji (5 odstotkov), najvišjo pa v Grčiji (27,7 odstotka), v EU-28 pa je znašala 10,7 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem četrtletju 2014 zvišala za 0,9 odstotka, znašala je 14,1 odstotka.
Tudi neaktivnih je več
Število neaktivnih se je v 1. četrtletju 2014 v primerjavi s 4. četrtletjem 2013 nekoliko zvišalo, in sicer za 2000, na 755.000. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev, 66,3 odstotka, za temi pa dijakov in študentov (19,5 odstotka). Prevladujejo ženske, med vsemi neaktivnimi prebivalci jih je 430.000 ali 56,9 odstotka.
Podjetja ne najdejo delavcev
»Delodajalci, obrtniki in podjetniki, imajo kljub visoki stopnji brezposelnosti še vedno težave pri pridobivanju ustrezno kvalificiranih delavcev in njihovem hitrem vključevanju v delovni proces. Politika zaposlovanja bi morala slediti potrebam delodajalcem, zato v OZS zahtevamo hitrejše postopke zavoda za zaposlovanje pri vključevanju brezposelnih oseb na trg dela,« pravijo na Obrtni zbornici Slovenije.
Na pomanjkanje kvalificiranih kadrov so na sinočnjem regijskem srečanju OZS s svojimi člani opozorili tudi obrtniki. Obrtnica iz Ajdovščine, lastnica orodjarne, je, denimo, na strugarja čakala kar štiri leta. Prijav za delovno mesto strugarja je bilo vsakokrat okrog 200, vendar pa nihče med njimi ni bil ustrezno kvalificiran za opravljanje tega dela. Drug obrtnik, gradbinec, pa je izpostavil problem pri delovnih dovoljenjih: »Za delovno dovoljenje moramo čakati dva meseca, mi pa delavce potrebujemo takrat, ko je sezona in ko imamo delo. Tako dolgo čakanje je za nas nedopustno.«
»Mladi ne znajo delati«
»Problem pri zaposlovanju mladih je tudi slovenski sistem izobraževanja, ki je po mnenju mnogih obrtnikov slab. Soočajo se namreč z izšolanimi kadri, ki pa teorije v prakso ne znajo prenesti. Zato predlagamo več praktičnega usposabljanja v procesu poklicnega izobraževanja, saj bodo mladi le tako znali delati. Med ukrepe aktivne politike zaposlovanja je treba vključiti program, ki bo zajel mlade, ki so končali srednje strokovno izobraževanje ali pridobili visokošolsko izobrazbo, a so brez znanj, ki bi omogočala takojšen nastop dela v obrti in podjetništvu. Nabor nacionalnih poklicnih kvalifikacij pa mora biti močneje povezan s potrebami trga dela, zato bi morali pri NPK aktivno sodelovati tudi obrtniki in podjetniki, ki poznajo potrebe in razmere na trgu dela,« opozarjajo na OZS.
Obrtniki so tudi enotnega mnenja, da v Sloveniji ne potrebujemo subvencij za vstop v podjetništvo. »Potrebujemo pa ugodnejše poslovno in davčno okolje, ki bo omogočilo ustvarjanje novih delovnih mest in spodbudilo nastanek novih podjetij,« še pravijo obrtniki.
