Tiskane izdaje
Evropska komisija je preiskavo državne pomoči za Adrio začela novembra 2012 zaradi dvomov o skladnosti državnih ukrepov z evropskimi pravili. Preiskava je vključevala tudi štiri dokapitalizacije nacionalnega letalskega prevoznika v letih 2007, 2009, 2010 in 2011. Spomnimo: dokapitalizaciji v letih 2007 in 2009 v skupni vrednosti nekaj več kot 13 milijonov evrov je skoraj v celoti izvedla Kapitalska družba (Kad), dokapitalizacijo leta 2010 v višini 2,5 milijona evrov pa je v 80-odstotnem deležu financirala državna PDP. Pod drobnogledom Bruslja je bila tudi zadnja dokapitalizacija Adrie iz leta 2011; takrat je prevoznika dokapitalizirala država s 50 milijoni evrov, banke, vključno z večinsko državno NLB, pa so za 19,7 milijona evrov terjatev preoblikovale v kapital. Komisija je ob sprožitvi preiskave poudarila tudi, da sta PDP in Aerodrom Ljubljana med oktobrom 2010 in marcem 2011 z dokapitalizacijami in pretvorbo terjatev v lastniški delež pridobila 52,3-odstotni oziroma 47,7-odstotni delež takratne Adrijine hčerinske družbe za vzdrževanje letal Adrie Airways Tehnika.
In kakšna je odločitev Bruslja? Kot je razvidno iz sklepa komisije, je ta v celoti odločila v prid Slovenije in Adrie Airways ter potrdila, da Adria ni bila prejemnik nedovoljene državne pomoči. EU ob tem ocenjuje, da bo načrt prestrukturiranja Adrii Airways omogočil dolgoročno rentabilnost, pri tem pa ne bo neupravičenega izkrivljanja konkurence na enotnem trgu EU. »Poleg tega sta bili dve dokapitalizaciji v letih 2007 in 2009 ter prodaja njene odvisne družbe leta 2010 izvedene pod tržnimi pogoji in zato niso vključevale državne pomoči,« med drugim beremo v odločitvi komisije. Glede dokapitalizacije iz leta 2011 je komisija odločila, da je ta bila državna pomoč in hkrati ugotovila, da je bila združljiva s smernicami komisije.
»Ves čas smo z optimizmom pričakovali odločitev Bruslja, saj smo bili prepričani, da Adria izpolnjuje program prestrukturiranja. To navsezadnje kažejo tudi poslovni rezultati in s tem povezani pozitivni trendi poslovanja,« je odločitev danes komentiral predsednik uprave Adrie Airways Mark Anžur. In dodal, da odločitev komisije ne bo v ničemer vplivala na privatizacijo Adrie. »Bruselj ne zahteva prodaje Adrie Airways. Bruselj je presojal izključno vprašanje državnih pomoči in s tem povezano možnost samostojnega preživetja Adrie na trgu,« pravi Anžur.
Odločitev Bruslja je dobra novica tudi za Aerodrom Ljubljana kot eno od 15 tih podjetij, ki jih namerava vlada prodati. Po neuradnih informacijah sta za Aerodrom prispeli najmanj dve zavezujoči ponudbi, oddala sta jih francoski upravljavec letališč Vinci Airports in upravljavec frankfurtskega letališča Fraport. Po poročanju Financ, naj bi oba ponudnika ponudila dobrih 50 evrov za delnico Aerodroma, je pa eden od ponudnikov, Vinci Airports, v nedavnem pogovoru za Delo poleg cene izpostavil tudi pomembnost načrtov za razvoj letališča in povezanost potnikov s svetom.
