Čakanje ni edini vzrok za obisk zasebnih zdravnikov

Kako ravnate, če zbolite ali imate zdravstveno težavo, čakalna vrsta pa je dolga? Grem k zasebnemu zdravniku in plačam iz žepa, je odgovorilo 24 odstotkov vprašanih v anketi Dela. Dolge čakalne vrste so pomemben, a še zdaleč ne edini vzrok za obiskovanje zasebnih zdravnikov.

O javnem zdravstvu in njegovih težavah veliko pišemo in govorimo, manj pa o zasebnem zdravstvu, ki se v Sloveniji razvija v senci javnega. Za uporabnike je zasebno zdravstvo sestavni del celotnega zdravstvenega sistema.

Iz žepa 420 milijonov evrov

Za zdravje so prebivalci Slovenije lani porabili poleg plačila prispevkov (2,4 milijarde evrov) za javno zdravstvo še 871 milijonov evrov neposredno iz žepa, kažejo podatki Statističnega urada. To je 2,37 odstotka BDP. Vsako gospodinjstvo je za zdravje povprečno namenilo 3,8 odstotka od svojih prihodkov, in sicer največ – 430 milijonov evrov ali 1,9 odstotka prihodkov za zdravila, medicinske pripomočke in terapevtsko opremo, 318 milijonov evrov ali 1,4 odstotka prihodkov za zunajbolnišnične storitve in 122 milijonov ali 1,4 odstotka prihodkov za bolnišnične storitve.

V skupni znesek 871 milijonov evrov je sicer všteto plačevanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je namenjeno doplačilu k storitvam v javnem zdravstvu. To torej ni denar za zasebno zdravstvo. Prave zasebne potrošnje – porabe iz žepa je okoli 440 milijonov evrov, to je 1,2 odstotka BDP. Večinoma so to specialistični pregledi, preiskave, zdravljenje zob in bolnišnične storitve.

Kje najti zdravnika

Kje najti dobrega zdravnika in kako najhitreje priti do njega, je del vsakodnevnih pogovorov na avtobusih, po službah in celo na zabavah v naši državi. Ljudje zdravnike potrebujejo in se med seboj o njih posvetujejo. Čeprav so v javnem zdravstvu leta 2016 našteli kar 19,4 milijona obiskov zdravnikov in zobozdravnikov, je povpraševanje po zasebnih zdravnikih (ki sicer delajo večinoma tudi v javnem zdravstvu) kljub temu veliko. Kot je pokazala reprezentativna anketa Dela pred dvema letoma, zasebne zdravnike obiskuje kar 360.000 odraslih. Cena prvega pregleda znaša (odvisno od specialnosti in zahtevnosti) od 50 do 80 evrov, vsaka dodatna storitev se zaračuna posebej po ceniku.

Dolge čakalne vrste

K zanimanju za zasebne zdravnike so precej pripomogle čakalne dobe v javnem zdravstvu, ki so posledica dolgoletnega nezadostnega financiranja javnega sistema. Vsakdo, ki ima zdravstveno težavo, zaradi katere je morda celo na bolniški in bi moral v javnem zdravstvu čakati nekaj mesecev, da pride na vrsto, bo poskušal čim prej dobiti diagnozo v zasebni ambulanti in se nato tudi zdraviti pri zasebnem zdravniku, če je bolezen taka, da je to mogoče, in če si to lahko plača.

Metode, ki jih v javnem zdravstvu ni

Drugi pomembni vzrok za obisk zasebnih zdravnikov so metode, ki jih v javnem zdravstvu ni, ker jih zdravstvena blagajna (ZZZS) ne plača.

V okulistiki so to, denimo, laserska odprava dioptrije in vgradnja multifokalnih leč med operacijo sive mrene, ki omogoča vid na blizu in daleč. Pri zasebnih ortopedih, denimo, pa injiciranje zdravil za izboljšanje stanja hrustanca v sklepu in razbijanje kalcinacij pri bolečinah ob sklepih z udarnimi globinskimi valovi.

V ginekologiji so take metode lasersko zdravljenje nožnice, magnetni stol proti stresni inkontinenci, test nuhalne svetline za ugotavljanje okvare ploda v zgodnji nosečnosti, kar je v zdravstveni blagajni le pravica za nosečnice, stare med 35 in 37 let, za druge pa ne.

V dermatologiji je to, denimo, odstranitev pecljatih fibromov, pri zobozdravnikih bele zalivke, v psihiatriji pa bolj poglobljen pregled: medtem ko v javnem zdravstvu zdravnik lahko bolnika po normativu ZZZS posluša le 15 minut, so zasebni psihiatri na voljo pacientu – seveda proti plačilu – od 45 do 60 minut. Zasebne specialiste obiskujejo tudi zaradi izdajanja mnenj za invalidsko komisijo Zpiza.

Želeni dan, ura in več časa

Čas je ključni dejavnik, zaradi katerega pacienti zelo radi obiskujejo in plačujejo zasebne zdravnike. Medtem ko jim v javnem zdravstvu z administrativno natančnostjo določijo dan in uro, ko morajo priti, da so lahko na vrsti, so jim zasebni zdravniki na voljo na želeni dan in ob uri, ki ustreza pacientu, ponavadi še isti teden. Zdravnik mu nameni tudi veliko več časa kot v javnem zdravstvu, kjer normativ določa politika. Ljudje imajo svoje želje in potrebe, o sebi radi odločajo sami.

Zasebnost

Bolniki pri zasebnikih niso vpisani v nobeno javno evidenco, kar je še posebno pomembno pri ginekologih in psihiatrih. Abortusa ali duševne bolezni noče nihče obešati na veliki zvon. V javnem zdravstvu tega povsem zasebnega odnosa med zdravnikom in bolnikom ni: vsi postopki, diagnoze in zdravila se beležijo na kartico, ki je dostopna več (pooblaščenim) osebam.

Pogovor in denar

Nekateri gredo k zasebnemu zdravniku, da tudi tako izkazujejo svoj (višji) družbeni status. Seveda pa še zdaleč ne obiskujejo zasebnikov samo »bogati«, ampak vsi, ki potrebujejo pomoč, četudi je to samo pogovor o kaki manjši težavi ali splošni nasvet za življenje. Tako kot gredo k frizerju ali avtomehaniku, gredo tudi k zdravniku.

In še zanimivost: raziskava znanstvenikov Simona Singha in Edzarda Ernsta je pokazala psihološko značilnost človeka. Najbolj mu pomaga tista metoda zdravljenja, ki je nova, ki jo izvaja znan zdravnik in ki jo je treba drago plačati. Tudi zato, ker plačajo, so pacienti pri zasebnem zdravniku bolj zadovoljni s storitvijo.