Čas je, da stopimo skupaj

Podjetja iz različnih panog, z izjemnim občutkom za poslovno priložnost in jasno vizijo.

Svet kapitala
čet, 12.10.2017, 08:00

Delo predstavlja 20 podjetij, izmed teh pa bo s pomočjo strokovne komisije izbralo podjetniško zvezdo. Kdo so naše podjetniške zvezde? To so podjetja, ki rastejo, zaposlujejo, vlagajo v razvoj, izvažajo, inovirajo in so družbeno odgovorna. To so podjetja prihodnosti.

Medijska hiša Delo je vsak december od leta 2013 dalje izdala posebno prilogo Podjetniške zvezde, v kateri smo v intervjujih in zgodbah predstavili uspešne slovenske podjetnike ter analizirali nekatere vidike gospodarstva, kot so izvoz, zagonska podjetja, digitalizacija in tako dalje. Projekt smo letos še razširili.

Dvajseterica podjetij, ki so se uvrstila v končni izbor za Delovo Podjetniško zvezdo, je leta 2016 ustvarila 226 milijonov evrov prihodkov, več kot štirideset milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) in dobrih 26 milijonov evrov čistega dobička.

Impresivno? Čeprav je Slovenija že tretje leto trdno na pravi strani gospodarskih trendov, kjer krepko rast BDP poganjata še hitreje rastoči izvoz in vse močnejša potrošnja, bi v Sloveniji zelo težko ali celo zaman iskali podjetje s tako dobrimi poslovnimi rezultati. Predvsem pa bi težko našli tako veliko podjetje, ki kuje podobno dodano vrednost na zaposlenega in je sočasno močno usmerjeno v prihodnost ter velik del prihodkov namenja inovacijam in razvoju.

Podjetniki, ki podpirajo podjetnike

A tudi podjetniške zvezde potrebujejo podporo – tako države kot drugih podjetij. S tem namenom so se projektu Podjetniške zvezde pridružili tudi pokrovitelji. »Podjetnost je ena izmed osrednjih vrednosti podjetja Riko,« je dejal prvi mož Janez Škrabec, ki se rad in zavzeto vključuje v vse iniciative, katerih cilj je podpirati podjetja. »Vse, kar spodbuja, motivira in navdihuje gospodarstvo in podjetništvo, je vredno vsakršne podpore. Podpora in navdih pa sta še posebno pomembna v malih in srednjih podjetjih,« pravi predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast. Velik del energije namenjajo naložbam v prodorna, zdrava in dolgoročno naravnana podjetja tudi v Gorenjski banki. »Jasno nam je, da nobena banka, še tako napredna, brez takšnih podjetij ne more uspevati,« pravi predsednik uprave banke Andrej Andoljšek in dodaja, da se zato vključujejo v številne projekte, ki podjetjem pomagajo rasti, se razvijati, povezovati ali kako drugače prispevati k spodbudnejši podjetniški klimi. Takšna so tudi prizadevanja projekta Podjetniške zvezde. »Verjamem, da takšni zgledi vlečejo, da prispevajo k večji poslovni suverenosti in optimizmu,« je dejal Andoljšek.

Kot pravo pot jo vidijo tudi pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). »Poudarjanje dobrih podjetij in poslovnih praks je prava pot za spodbujanje odgovornega podjetništva v Sloveniji, saj verjamemo, da so prepoznana podjetja lahko vzor drugim delujočim družbam, so spodbuda za novonastala podjetja ter za dvig zaupanja v podjetništvo in motivacijo za nadaljnji razvoj,« je motivacijo za sodelovanje pri projektu pojasnil Andrej Breznik, vodja marketinga v Ajpesu.

Skrivajo svojo uspešnost

Vsi podjetniki pa ne menijo tako, saj se nekateri nočejo izpostavljati, čeprav bi po svojih poslovnih rezultatih in po v prihodnost usmerjenih poslovnih modelih zagotovo spadali med zvezde. Večina jih je med vzroki navedla še strah, da bo z medijsko pozornostjo prišla tudi pozornost različnih inšpektoratov in s tem negotova pot skozi slovenski birokratski labirint.

Pri premagovanju birokratskih ovir – ne samo v Sloveniji, tudi na tujem – pomaga malim in srednjim podjetjem tudi Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ), kjer so se odločili podpreti projekt Podjetniške zvezde tudi zato, ker odkriva in podpira dužbe prihodnosti, ki vlagajo presežke v nadaljnji razvoj. »To so podjetja, ki so ves čas korak pred drugimi, kot se trudimo biti tudi sami,« je dejal Igor Likar, direktor SIQ, ki ponuja storitve preizkušanja in certificiranja proizvodov ter ocenjevanja sistemov kakovosti. Podjetja imajo tako eno skrb manj, saj se jim »ni treba ukvarjati z izpolnjevanjem varnostnih in drugih zahtev za prodajo svojih izdelkov na evropskem ter svetovnem trgu in lahko precej hitreje začnejo prodajo izdelkov«.

»Mislim, da imamo v Sloveniji dobro in zdravo poslovno okolje, kjer je mogoče razvijati dobre podjetniške zgodbe. Primeri so zelo zgovorni, le preglejmo seznam podjetniških zvezd. Vsekakor so možne optimizacije, vendar podjetniki raje kot zunanje okoliščine optimiziramo in revolucionaliziramo lastne procese,« pravi Škrabec. Da podporno okolje v smislu poslovne in finančne infrastrukture v Sloveniji vendarle ni tako slabo razvito, meni tudi Andoljšek, ki na podlagi izkušenj in raziskav ugotavlja, da nam precej več nevšečnosti kot »država« povzročajo iskanje kupcev, spopadanje s konkurenco in zagotavljanje primernega kadra.

Projektu so se pridružili tudi v Telekomu Slovenije. »Med slovenskimi podjetniki je veliko uspešnih zgodb, tudi globalno odmevnih, tako da se Slovenci na posel vsekakor spoznamo. In če so se v preteklosti podjetniki večinoma osredotočali na slovenski trg, je danes drugače – z razvojem tehnologij posel, ki temelji na dobri poslovni ideji, vedno bolj in vedno lažje presega meje,« pravijo in dodajajo, da sami svojo konkurenčno prednost ohranjajo s tem, da spremljajo trende ter natanko poznajo navade in potrebe uporabnikov komunikacijskih storitev. »To je lahko tudi vodilo za podjetnike, ki vstopajo na trg – pomembno je, da poznajo svoje uporabnike oziroma kupce in da vedo, kaj točno ti potrebujejo in na kakšen način jim lahko pri tem pomagajo,« pravijo v Telekomu.

Skupaj precej močnejši

Birokratske ovire so ena prvih besednih zvez na jeziku sogovornikov, ko jih povprašamo po tem, katere so glavne ovire na poti do več podjetniških zvezd v Sloveniji. »Vsekakor bi Slovenija potrebovala manj birokracije, dobrodošle pa bi bile tudi večje davčne olajšave,« je dejal Škrabec, ki ob tem vidi predvsem pomanjkanje optimizma in bolj samozavestnega pogleda na svet. Če bi moral izbrati tri stvari, nujne sprememb, da bi bila slovenska podjetja uspešnejša, pa Andoljšek na prvo mesto postavlja konsenz o tem, kaj sploh želimo. »Ni mogoče kar naprej spreminjati prioritet, to je neproduktivno. Na drugem mestu je več povezovanja in sodelovanja. Skupaj nam bo šlo veliko bolje kot vsakemu posebej. Poglejte košarkarsko reprezentanco. In potem je odpiranje navzven. Meje podjetja z geografijo res nimajo nikakršne zveze,« pravi. »Slovencem manjka samozavesti, spoštovanja in optimizma,« dodaja Breznik, ki vidi največ prostora za napredek pri podjetniškem usmerjanju, izobraževanju in odpravi birokratskih ovir.

Čeprav so te nekakšen lajtmotiv slovenskega poslovnega okolja tako rekoč vse od samostojnosti, vidi Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki je izdelala trofejo za zmagovalca Podjetniških zvezd, glavni problem v preskromnem povezovanju med slovenskimi družbami. Ocenjuje, da je premalo povezovanja, s katerim bi lahko tako doma kot v tujini dosegli večjo prepoznavnost in s tem lažje tržili svoje izdelke. »Ker je Steklarna Hrastnik prisotna na številnih trgih zunaj Slovenije, opažamo, kako pomembna je prepoznavnost države, stabilnost in urejenost njenega delovanja,« še dodaja.

Poslovno okolje še vedno bolj ovira kot priložnost

Vloga države, ki mora zagotavljati stabilno in spodbudno okolje za razvoj in investicije, je po mnenju Napasta zelo pomembno, a ob tem dodaja: »Ampak nobena gospodarska politika in spodbude ne morejo narediti preboja, če zavedanje o uspehu in motivaciji ne obstaja v podjetju.« In kaj je tisto, k čemur mora strmeti sleherno podjetje? »Ciljna usmerjenost, dinamičnost, pogum in ekipa, ki sodeluje in ustvarja spremembe ter s tem omogoča razvoj.«

Podjetniške zvezde so nekako prebrodile pomanjkljivosti slovenskega poslovnega okolja in so tako rekoč vse po vrsti izjemno uspešne na tujih trgih, kjer jih večina proda 90 in več odstotkov vseh proizvodov oziroma storitev. »Poglejte Delove podjetniške zvezde! Različne panoge, različni trgi, različne okoliščine in »letnice« rojstva ... Tisto, kar jih opredeljuje, ni institucionalno ali poslovno okolje, ampak predvsem izjemen občutek za poslovno priložnost, jasna vizija, zaupanje vase, strokovna integriteta, izvrstno sodelovanje ... Ne bojijo se uspeha in prevzemanja odgovornosti,« pravi Andoljšek.

Tudi v Ajpesu menijo, da je poslovno okolje vendarle vsako leto boljše, predvsem pa manj zaprto za nove podjetnike: »Na svojih 12 točkah VEM registriramo 79 odstotkov gospodarskih družb in 55 odstotkov samostojnih podjetnikov. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je slovenska pot v podjetništvo ena najbolj prijaznih, hitrih in preprostih.« Toda potem se nemalokrat zaplete. »Verjetno najtežje rešljiva ovira je šibka kapitalska podlaga,« pojasnjuje Likar, ki poudarja, da znanje in ambicije na žalost ne morejo vzcveteti brez pravega kapitalskega zaledja. Prav tako ne more mimo dejstva, da je veliko podjetij premalo ambicioznih v svoji viziji prihodnjega poslovanja. »Upam si trditi, da na SIQ stabilno rastemo prav zato, ker kot neprofitna organizacija ves ustvarjeni presežek vlagamo v razvoj, ker nas ni sram nagrajevati najboljših in ker so naše ambicije razvoja precej večje od tistega, kar se nekaterim zdi, da smo sposobni,« pravi Likar.

Prijavi sovražni govor