Tiskane izdaje
Ljubljana – Ker je usoda prezadolženega po velikosti tretjega trgovca z izdelki za vsakdanjo rabo v državi negotova, saj se že več let poskuša poslovno in finančno prestrukturirati, se je v proces lani vključila tudi vlada. Tudi študija (naročili so jo trem ekonomskim strokovnjakom, poleg Bogomirja Kovača so pri njej sodelovali še agrarni ekonomist Aleš Kuhar in doktorski študent Jernej Štromajer) je pritrdila, da je trgovina (in z njo Tuš) izjemnega pomena za gospodarstvo in celotno agroživilsko verigo. In ker je trgovec na prelomni točki, iz katere vodi pot v finančno prestrukturiranje zgolj v režiji bank upnic, po drugi opciji v insolvenčne postopke in po tretji v prestrukturiranje v zadrugo, so na ministrstvu sklenili analizirati to tretjo možnost.
V svetu obstajajo zelo različne in razvite, sodobne oblike kooperativ, ki kombinirajo individualne in kapitalske deležnike, prisotne pa so v vseh razvitih kapitalističnih gospodarstvih. Avtorji študije so ocenili vse tri možne scenarije za Tuš glede na njegovo sedanje poslovanje in potencialni razvoj: bančni sporazum, stečaj ali prodajo in Tuš kot prihodnjo kooperativo. Zadnja možnost ima tri obraze: Tuš bi lahko postal potrošniška, potrošniško-dobaviteljska ali poslovna kooperativa.
Ko so preučili prednosti in slabosti teh treh oblik zadružništva, se je tehtnica nagnila v korist poslovne kooperative. Ta naj bi v klasično potrošniško zadrugo vključila tudi druge deležnike, na eni strani dobavitelje, strateške partnerje, tuje sorodne organizacije in najbrž celo še kakšno mednarodno finančno institucijo, ki bi bila pripravljena podpreti slovenski projekt. Ta oblika je - logično - najzahtevnejša, vendar tudi najperspektivnejša.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je pojasnil, kaj je vodilo ministrstvo, da je naročilo študijo (Bogomirju Kovaču so za študijo plačali 4500 evrov bruto); zaveda se tako pomena trgovine kot razmer, v katerih so se znašlil Tuš in njegove upnice. »Če bo ta pot ekonomsko vzdržna, sem globoko prepričan, da jo bodo banke izbrale. Gre za to, ali se bodo odločile, da vzamejo vrabca v roki, ali pa jih bomo z načrtom, ki ga bomo pripravili, prepričali, da bodo s časovnim zamikom dobile dosti več,« je dejal minister. Bogomir Kovač pa je poudaril, da so banke že pripravile podlago za reprogram posojil Tušu do konca leta 2020, konzorcij naj bi ga odobril do konca meseca.
Iz kluba zvestobe v zadrugo
Po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Tadeja Slapnika so pri analizi oblikovanja poslovne zadruge upoštevali tudi od 150.000 do 200.000 Slovencev, ki bi se pridružili zadrugi, kar je okoli tretjina vseh članov Tuševega kluba zvestobe. Če bi se odločili za preoblikovanje Tuša v zadrugo, bi bil v primeru uspešnosti proces končan v najkasneje desetih letih. Zakonodaja pri tem ne bi bila težava, saj sedanji zakon o zadrugah in zakon o gospodarskih družbah omogočata ustanovitev poslovne kooperative. »Naša zakonodaja je povsem primerljiva z evropsko,« je poudaril Slapnik.
In kakšna bi bila pri ustanovitvi poslovne zadruge vloga potrošnikov, ki kupujejo v Tušu? Državni sekretar Slapnik se je pri odgovoru oprl na koncept italijanskega Coopa, v katerega je danes vključenih kar osem milijonov Italijanov, ki so tudi lastniki oziroma člani Coopa. Tako imenovani članski oziroma lastniški delež si zagotovijo z vplačilom 25 evrov, s tem pridobijo glasovalno pravico, ki pa je vedno omejena le na en glas, ne glede na višino vplačila. Podobno se razmišlja pri Tušu; potrošniki bi lahko postali člani poslovne kooperative z neposrednim vplačilom določenega zneska (ta je lahko zelo simbolične narave, pravi Slapnik) ali denimo tako, da bi pripadajoči popust ob nakupu trgovskega blaga pretopili v stvarni kapitalski vložek v zadrugi in (sčasoma) postali njeni člani oziroma solastniki. Podobno velja za dobavitelje, ki so že danes pomembni upniki Tuša. »To je model, prek katerega se lahko v sedmih do desetih letih nabere ogromno sredstev, če je članov dovolj,« med drugim pravi Slapnik. A seveda bo pri Tušu ključna vloga bank upnic. Če bodo banke potrdile alternativni poslovni model, bodo s tem pomembno prispevale k reševanju problematike pozicioniranja slovenskih dobaviteljev, ki so zlasti po prodaji Mercatorja v slabšem položaju v primerjavi s tujimi ponudniki, predvsem v segmentu distribucije. Potrošniki pa bi dobili možnost sooblikovati strukturo in kakovost svoje nakupne košarice dobrin, s tem pa tudi vplivati na kakovost svojega življenja, je poudaril minister Počivalšek.
Vlak je odpeljal v Zagreb
Zamisel o potrošniških in podobnih zadrugah prihaja na slovensko gospodarsko sceno ciklično. Nazadnje je prišla med narod, zaskrbljen zaradi prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, tik pred koncem posla, sredi leta 2014. Predlog je v javnost lansiral Slovenski forum socialnega podjetništva (SFSP), katerega ustanovitelj in generalni sekretar je Tadej Slapnik. Konec junija je organiziral javni posvet: možnosti alternativnega odkupa Mercatorja in prednosti zadružništva. Na njem so o prodaji trgovske družbe in pobudi »Naš Mercator« za alternativni odkup Mercatorja in njegovo preoblikovanje v delavsko-dobaviteljsko-potrošniško zadrugo ter o prednostih in pomanjkljivostih potrošniških kooperativ govorili štirje aktualni ministri, številni drugi politiki, ekonomisti, gospodarstveniki, sindikalisti, zainteresirana javnost in tudi gostje iz tujih sorodnih zadružnih institucij. Ves dan se je govorilo, zlivalo žolč na vse, ki so dopuščali prodajo Mercatorja, hvalilo prakso kooperativ. A prodajna karavana je šla dalje, saj so pobudniki prišli - precej prepozno. Javnost poskusa formiranja zadruge niti ni jemala zelo resno, ker je bilo na dlani, da zadruge pač ni mogoče ustvariti ad hoc, niti v takšnem obsegu in na takšnih podlagah.
