Če bodo rezultati, bodo tudi plače višje

Ljubljana – Kazalo je, da bo imel menedžment Mercatorja dosti opraviti, če bo hotel odprodati svoje neosnovne dejavnosti, posebej tekstilno divizijo Modiana, ki že nekaj let posluje z izgubo. Pa je našla kupca celo prej kot občutno donosnejši Intersport. Kdo je poslovnež, ki je v Modiani ugledal svojo priložnost?

To je izkušeni tekstilni trgovec Goran Kristan, in to v kompaniji s hongkonškim kapitalom. Za Delo je bil pripravljen spregovoriti o svojih bližnjih načrtih, glede pogojev kupoprodajnega posla pa ni bil ravno zgovoren. Rahlo nenavadno v naših razmerah – ampak njegova prva skrb je veljala zaposlenim: da ne bodo mislili, da prihaja nekdo, ki bo grobo pometel z njimi in njihovimi sindikalnimi pravicami, pridobljenimi v velikem sistemu, na police natrpal »poceni kitajsko robo« in dopustil, da podjetje, za katero so leta živeli in dihali, ugasne v vrtincu cenene ponudbe.

Zakaj prav Modiana, najbrž ne zaradi poslovnih rezultatov?

Zaradi trenutnih res ne. A je treba vedeti, da se je Modiana v zadnjih treh letih izjemno prestrukturirala, in to je delo aktualnega menedžmenta. Poslovni rezultati niso več tako slabi, kot so bili v preteklosti. Modiano vidimo kot speč velik potencial, ki ga je mogoče razvijati, kot nekoliko pomanjšani regijski Peek & Cloppenburg. To je bil eden osnovnih razlogov za nakup.

Kaj lahko poveste o sklenjenem poslu? Kaj vse ste pravzaprav kupili?

Praktično vse odprte poslovalnice Modiane, vključno s trgovinami Avenija mode, Beautique, Maxi in Modno hiša v Mariboru. Modiana je v zadnjih dveh, treh letih zaradi prestrukturiranja zaprla manj donosne lokacije, samo v zadnjem letu so svoje površine zmanjšali za 7000 kvadratnih metrov. Tako prevzemamo 95 trgovin, polovico v Sloveniji, ostale na Hrvaškem, v Srbiji in BiH.

Prevzemate pa samo posel, ne nepremičnin? Mercator bo te še naprej poskušal prodati.

Tako je. Prevzemamo samo posel, z njim pa seveda tudi zaposlene. Z Mercatorjem, ki ostaja lastnik nepremičnin, smo podpisali pogodbo o dolgoročnem najemu prostorov. Kaj bo počel z nepremičninami, ni naša stvar, na monetizacijo ne moremo vplivati. Naša najemna pogodba bo pač veljala na dolgi rok, za več kot pet let, in bo zavezovala tudi morebitnega kupca nepremičnin.

Višina najemnine ...

... je pa poslovna skrivnost. Ne bi o tem.

Kako hitro ste sklenili posel? In cena, je tudi skrivnost?

Precej hitro. Pogovarjati smo se začeli januarja, torej je trajalo okoli pet mesecev. Cene seveda ne morem razkriti. Mislim, da sta v našem primeru obe strani zadovoljni z izidom. Je pa vsak tak posel na koncu kompromis; če bi vsak vztrajal pri pogajalskem izhodišču, do prodaje pač ne bi prišlo.

Zdaj potrebujete le še soglasje Agencije za varstvo konkurence. A to je zgolj formalnost?

Seveda, tržni deleži Modiane tudi po posameznih produktnih skupinah ne presegajo niti 4 ali 5 odstotkov, skupno so celo pod 4 odstotki, zato v procesu pridobivanja dovoljenja ne pričakujemo zapletov. Tudi kupec je družba, ki je novinka na slovenskem trgu.

Govorite o družbi Montecristo SL. Kot je razbrati iz evidenc, je bila ustanovljena nekaj dni pred podpisom pogodbe z Mercatorjem, torej ravno za nakup Modiane. Kdo je vaš tuji partner, ki je skupni družbi dal tudi ime, in kdo je Goran Kristan?

Podjetje Montecristo SL sta namensko, za nakup Modiane, ustanovila družba Montecristo Holding in moje podjetje JAŠ, v lastniškem razmerju 70 : 30. Montecristo Holding je srednje veliko družinsko podjetje iz Hongkonga. Pred leti so oče, mati in sin kupili nekaj tekstilnih blagovnih znamk, ki jih želijo razvijati v Evropi, in so za vstopno točko izbrali vzhodno Evropo. Podjetje že uspešno posluje na Slovaškem, Češkem, v Romuniji in Bolgariji, naslednji korak so trgi nekdanje Jugoslavije.

Sam pa delam v poslih z modnim tekstilom že 22 let. Začel sem leta 1995 v Sportini, vmesna postaja je bil Tally Weijl, zadnjih pet let pa sem bil izvršni direktor za JVE v podjetju Tom Tailor, kjer smo razvili posel s 23 na 120 trgovin. Tri leta zapored smo bili najuspešnejša regija v skupini z milijardo evrov prometa. A to ni moje podjetje, kot so pisali nekateri mediji. Šele v zadnjem času sem dobil priložnost za prehod iz menedžerskih v podjetniške vode in skupaj s tujim partnerjem kupil Modiano.

Ampak pred časom ste kupili tudi medicinski center Barsos. Kako pa gre to skupaj z ambicijami v modnem tekstilu?

Nikakor (smeh). Barsos se je pojavil kot perspektivna naložba, kot možnost za razpršitev kapitala. Naložba v zdravje se mi zdi dobra naložba, a sem v Barsosu samo pasivni investitor brez vpliva na poslovanje, operativno ga vodi moja partnerica.

V kakšnem stanju ste dobili Modiano? Je dokončno očiščena, ali ima še kaj nedonosnih programov oziroma lokacij? Kakšni so vaši bližnji načrti z njo?

Modiana je danes v veliko boljšem stanju, kot je bila. Po opravljenem pregledu ne vidimo potrebe po kakem večjem dodatnem prestrukturiranju. Prednost Modiane je v tem, da večina trgovcev rine v največja mestna nakupovališča, kjer je konkurenca najhujša. Modiane v Žalcu, v Logatcu itd. pa imajo svojo bazo kupcev in nimajo veliko konkurence. Zato jih velja ohraniti. V prihodnjih treh letih želimo vlagati predvsem v prenovo trgovin in vstopiti tudi v vse pomembne regijske trgovske centre, kot so Citypark, Qlandije, Arena, Ušće, Delta, povsod tam, kjer bo prostor in se bomo sposobni dogovoriti za dobre najemne pogoje. Na dolgi rok pa želimo postati najuspešnejša veriga z modnim tekstilom v regiji.

Se pravi, da načrtujete agresivno rast?

V poslovnem načrtu nismo predvideli posebno velike širitve. Modiano moramo najprej prevzeti. Do zdaj je bila divizija znotraj Mercatorja, torej moramo v naslednjih šestih mesecih postaviti svojo logistiko, svoj IT-sektor, svoje računovodstvo. Širitev pa bo odvisna od začetnega poslovanja in priložnosti, ki se bodo pokazale. Vsekakor ni predvidena hitra, ampak zelo previdna rast. Praktično samo na strateške pozicije v najboljših centrih.

Ciljni tržni delež?

Z deleži se niti ne ukvarjamo, osredotočamo se nase, na izboljševanje poslovanja, potem bomo dosegli tržni delež, kot si ga zaslužimo.

V kolikem času bi morala Modiana iziti iz rdečih številk?

V prihodnjem letu.

Bodo kupci po spremembi lastništva navzven lahko opazili kakšne razlike?

V prvi fazi ne, v drugi fazi pa bomo prenovili nekatere trgovine. Logotip ostaja, po določenem času pa bomo proučili, ali bi bila koristna posodobitev.

A omenjali ste tudi nove blagovne znamke. Slišati je bojazen, da bodo sedanje znane brende nadomestile cenene cunjice z Daljnega vzhoda.

Ta bojazen je odveč. Ohranili bomo večino sedanjega asortimana, ki sloni na tujih blagovnih znamkah kot S. Oliver, Tom Tailor, Garry Weber, prodajali pa bomo tudi blagovne znamke mojega hongkonškega partnerja, Lee Cooper, Kenvelo in Time Out. To niso nove blagovne znamke, ampak so na trgu vzhodne Evrope že preizkušene in skupaj generirajo prek 90 milijonov evrov prometa. Pri nas pa jih še ni.

Jih lahko na kratko opišete?

Kenvelo spada v nižji cenovni razred, je dokaj trendovski, primerljiv npr. s Terranovo ali New Yorkerjem. Time Out je znamka srednjega cenovnega razreda, precej bazična, podobno kot Esprit, S. Oliver, Tom Tailor in ponuja zlasti dobro razmerje med ceno in kakovostjo. Lee Cooper pa je blagovna znamka jeansa, ki stane v maloprodaji med 49 in 69 evrov, torej srednji cenovni razred – dobra kvaliteta in osnovni jeans.

Zaposlene seveda najbolj zanima njihova usoda pod novim lastnikom. Bodo vsi ohranili službo, kaj bo z ostalimi njihovimi pravicami?

To vprašanje velikokrat slišim. Po pogodbi smo dolžni prevzeti vse zaposlene z vsemi njihovimi pravicami in obveznostmi. Bi pa rad povedal nekaj drugega. Modiana ima zaposlene, stare povprečno 45 do 50 let. In to je kader, ki se počuti veliko bolj pripadnega družbi, v kateri dela, kot mladina. Spoštuje poklic, je ponosen nanj, ne čaka, da bo šel domov ali delat v pisarno. Če jih bomo znali motivirati in se bomo z njimi ukvarjali, lahko prinesejo znatno dodano vrednost. Z njimi je moč narediti veliko več, kot marsikdo pričakuje. Vsekakor bomo v kratkem uvedli stimulativno nagrajevanje. Če bodo rezultati, bodo tudi plače višje.

Vodstvo ostaja? Vi boste najbrž prvi nadzornik?

Ne, bom kar direktor Modiane, sedanja prva menedžerka Jerneja Jager pa ostaja moja sodirektorica.

Ena ključnih nalog bo centralizacija večine procesov in trgovin. Radi bi, da sta trgovini na Jesenicah in v Nišu videti približno enako, z enako ponudbo in enakimi blagovnimi znamkami, da se točno ve, kaj kje dobiš, da ni razlik, če greš v Kranj ali Veliko Gorico. A to bo trajalo in ne bo lahko.

Ali se bo potem tudi ljubljanski Maxi, ki je nagovarjal izbirčnejše in premožnejše kupce, utopil v Modianinem povprečju?

Maxi bo še naprej namenjen zahtevnejšim kupcem, a čiste in jasne strategije zanj še nimamo. Najprej želim vsaj šest mesecev živeti z Modiano in Maxijem, nato izdelati strategijo. Ključno vprašanje je, kaj ponuditi kupcu, da bo z glavne mestne pešpoti, ki zdaj poteka od Tromostovja po Čopovi in do Kongresnega trga in Zvezde, zavil še v Maxi.

Stranke so kupovale v Modiani tudi zato, ker so tam lahko zbirale Mercatorjeve pike in kopičile popuste. Tega zdaj ne bo več?

Seveda bo. Nadaljevali bomo partnerski program s kartico Pika. Ta je danes v vseh sistemih Mercatorja zelo pomembna.