Če se v darilu skriva HSE, ga v Zasavju ne marajo

Po dvanajstih letih čakanja podpis pogodbe za rabo vode na srednji Savi pričakujejo ob obisku vlade.

Objavljeno
26. november 2017 19.56
Polona Malovrh
Polona Malovrh

Trbovlje – Cerarjeva vlada, ki ji v Zasavju po treh letih mandata očitajo zlasti prepočasno dinamiko v energetiki, bo na obisk na začetku decembra predvidoma prišla z darilom, ki ga regija čaka že dvanajst let. Ob obisku je predviden podpis koncesijske pogodbe za rabo vode na srednji Savi. Vendar Zasavci za koncesionarja nočejo po njihovem obubožanega Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ampak vztrajajo, da pogodbo podpišejo Srednjesavske elektrarne (Sresa).

V petek dopoldne je poslanec Desusa Ivan Hršak še čakal na osnutek koncesijske pogodbe o rabi vode na srednji Savi, dokument, o katerem so z vlado že razpravljali na več sestankih. Osnutek z naborom projektov je vlada v vpogled obljubila za četrtek popoldne.

Hršak je že poleti napovedal vložitev zakona o srednji Savi, a zanj niti v koaliciji ni imel podpore. »To pa ne pomeni, da sem vrgel puško v koruzo,« je zagotovil za Delo, »preprosto ne želim mimo interesov lokalnih skupnosti«.

Zasavci za hčerinsko družbo

V zadnjih tednih je dogovor z vodstvom HSE o koncesijski pogodbi, ki bo ustrezal tudi zasavski regiji, poskušal doseči predsednik njenega sveta Matjaž Švagan. Pravi, da občine vztrajajo, da koncesijo dobi Sresa, mirujoča hčerinska družba HSE s sedežem v Zasavju, in ne HSE. Zasavci namreč dvomijo o resnosti namer HSE. Četudi ta podpiše koncesijsko pogodbo, so prepričani, da holding še vsaj deset let ne bo sposoben takšnega zalogaja, kot so na 400 milijonov evrov ocenjene prve tri srednjesavske hidroelektrarne (HE): Suhadol, Trbovlje in Renke.


Zasavci ne želijo sprejeti HSE za koncesionarja. Foto: Blaž Samec/Delo

»Dobra volja« HSE, da ohranja termoenergetsko lokacijo v Trbovljah, da na njej še vedno skladiščijo energente za blagovne rezerve in da potekajo tudi sistemske storitve za Eles, po mnenju Švagana nimajo nobene povezave s projektom nčrtovanih hidroelektrarn. A HSE z Matjažem Marovtom na čelu bo očitno trd oreh. V holdingu namreč pravijo, da tudi čas in nizke tržne cene elektrike niso naklonjeni energetski gradnji.

Švagan pravi, da se Zasavci tega zavedajo, zato tudi ne pričakujejo, da se bo gradnja HE Suhadol začela pred dokončanjem HE Mokrice na spodnji Savi, predvidoma pred letom 2021. Toda do leta 2027 tudi Zasavci niso pripravljeni več čakati. »Tudi vlado bi moralo bolj zanimati vprašanje prihodnje energetske neodvisnosti Slovenije,« pravi Hršak, Švagan pa opozarja, da je Sresa »hči« obeh energetskih stebrov: HSE ima v njej 60-odstotni delež, Savske elektrarne Ljubljana 30-odstotni in Gen energija desetodstotnega.

HSE porabil že devet milijonov

HSE koncesije po dostopnih podatkih v nobenem primeru ni pripravljen prenesti na Sreso. Celo vladna resorja, ministrstvo za infrastrukturo (MZI) in ministrstvo za okolje (MOP), si nista enotna, medtem ko je premier Miro Cerar vse bolj na strani Srese kot koncesionarja.

Po informacijah blizu vladnih krogov MZI zagovarja kot edinega zveličavnega koncesionarja HSE, ker da bi v primeru »samovoljnega« prenosa koncesije na Sreso ali na koga drugega Slovenija kršila evropsko zakonodajo. V primeru prenosa koncesije bi morala objaviti javni razpis, na katerega bi se lahko prijavili tudi tujci. Tega pa si najbrž ne želi nihče v državi. Hršak pravi, da so na MZI pridobili tudi pravno mnenje, na podlagi katerega zakon o srednji Savi ni potreben; dovolj je preprosto podpisati koncesijsko pogodbo.


Poslanec Desusa Ivan Hršak. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Hršak stališča MZI izpodbija, ker da gre za isto reko in da je tudi podjetje, ki je pripravljeno podpisati koncesijsko pogodbo in HSE kriti vse dosedanje stroške v zvezi s koncesijo v višini devet milijonov evrov, v državni lasti. Koncesionar je Gen energija, je za Delo razkril Hršak, ki pravi, da je pripravljen počakati še na ponedeljkov sestanek, nato se bo z 1,3-milijardnim zalogajem v verigo HE od Ježice do Suhadola, ki je po finančni zahtevnosti na ravni šestega šoštanjskega bloka, po njegovem mnenju že mudilo. To pa pomeni, da se utegne predlog zakona o srednji Savi s predlogom o Gen energiji kot koncesionarjem znajti v državnozborski proceduri tik pred obiskom vlade v Zasavju.

Na MZI očitke na svoj račun zavračajo, saj da usklajevanja o koncesijski pogodbi potekajo med MOP in HSE. O prenosu koncesije minister Peter Gašperšič pravi: »To področje ureja evropska direktiva o podeljevanju koncesijskih pogodb, ki določa, da se mora koncesijo podeliti na javnem razpisu, na katerem lahko sodelujejo vsi zainteresirani, tudi tuja podjetja.«

Gradnja ceste Hrastnik–Zidani most leta 2019

Vlada Mira Cerarja se ob nastopu mandata ni razveselila zasavske energetske zapuščine. Poleg paketa deset let starih obljub o koncesijski pogodbi in neuresničeni srednjesavski verigi je podedovala tudi zaostanek pri sanaciji rudniških površin. V njen mandat je padla še likvidacija Teta, na HE Suhadol pa so Zasavci, predvsem Hrastničani, vezali tudi gradnjo edine »spodobne povezave« do gradbišč HE: glavne ceste Hrastnik–Zidani most. Projekt za izvedbo bo končan avgusta prihodnje leto, letos odkupujejo nepremičnine, hrastniški župan Miran Jerič pa napoveduje gradnjo v letu 2019.

Ker je srednjesavska veriga HE oziroma zaveza o intenzivnejšem umeščanju v prostor in nadaljevanju te za Zasavje strateške investicije tudi v koalicijski pogodbi, so bila pričakovanja Zasavcev do Cerarjeve vlade precej večja, kot je bila do zdaj realizacija.