Tiskane izdaje
Ljubljana – Jutri na obisk k slovenski vladi prihaja ministrska ekipa Madžarske s predsednikom vlade Viktorjem Orbánom na čelu. Pogovarjali se bodo predvsem o krepitvi gospodarskih vezi ter sodelovanju v energetiki in infrastrukturi, denimo pri gradnji drugega tira med Koprom in Divačo.
»Poleg celovitega pregleda dvostranskega sodelovanja je cilj iskanje konkretnih področij in projektov sodelovanja med dvema sosednjima državama, kot je tudi predvsem drugi tir Divača–Koper,« napovedujejo v kabinetu Mira Cerarja.
Spomnimo, da namerava vlada za gradnjo ter upravljanje nove proge in dodatnih zmogljivosti v koprskem pristanišču ustanoviti posebno projektno podjetje, ki bi jo dokapitalizirali zainteresirani zasebni vlagatelji in države. Slovenija se je o tem z Madžarsko že pogovarjala.
Premiera in ministri bodo razpravljali tudi o turizmu, raziskavah, inovacijah in znanosti, kulturi, izobraževanju, športu, čezmejnem sodelovanju, kmetijstvu, manjšinah in nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih, naštevajo v kabinetu predsednika vlade in dodajajo: »Naslovljene bodo tudi možnosti za sodelovanje obeh držav na regionalni ravni na področju prometnih in energetskih povezav ter na trgih tretjih držav.«
Državi bosta predvidoma podpisali tudi memorandum o soglasju o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov.
Veliko manevrskega prostora za večjo trgovinsko menjavo
V Slovenijo z Orbánom prihaja tudi do zdaj največja 140-članska delegacija madžarskih gospodarstvenikov iz kmetijske in živilske industrije, gradbeništva, informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), biotehnologije in zdravstva, industrijske mehanizacije, energetike in drugih industrijskih panog.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in agencija Spirit ob tej priložnosti organizirata poslovno srečanje slovenskih in madžarskih gospodarstvenikov, s katerim hočejo okrepiti poslovno sodelovanje med državama.
»Slovenija in Madžarska že tradicionalno dobro gospodarsko poslujeta. Madžarska je bila lani naša šesta najpomembnejša trgovinska partnerica, deveta najpomembnejša izvozna in peta uvozna partnerica,« pojasnjuje Ines Čigoja iz Centra za mednarodno poslovanje pri GZS.
Blagovna menjava med državama od začetka krize vsako leto raste in je leta 2014 dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega dobro milijardo evrov pomeni uvoz z Madžarske. Slovenija je leta 2014 na Madžarsko izvozila za rekordnih 688.406 evrov, kažejo podatki statističnega urada.
Lani se je izvoz še povečal: v prvih desetih mesecih je izvoz na Madžarsko znašal 592 milijonov evrov oziroma šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Po drugi strani je bil uvoz v prvih desetih mesecih lani enak kot v istem obdobju leto prej.
»A Slovenija z vsemi drugimi sosednjimi državami dosega precej večjo blagovno menjavo, zato je še veliko manevrskega prostora za povečanje sodelovanja z Madžarsko,« poudarja Ines Čigoja.
Slovenska podjetja bi po njenih besedah lahko izvajala več logističnih storitev, saj je Luka Koper zelo pomembna za Madžarsko. Priložnosti so tudi na področju IKT-storitev, v kmetijsko-predelovalni panogi ter pri prenosu znanja v biotehnologiji, slovenska podjetja imajo tudi možnosti ponuditi energetsko optimizacijo madžarske energetsko potratne industrije.
Gorenje tretje največje
Pri slovenskem izvozu v vzhodno sosedo prevladujejo osebna vozila, električni stroji in zdravila. Madžarska je pomemben trg tudi za Gorenje, ki je tretji največji ponudnik gospodinjskih aparatov na Madžarskem. »Velikost madžarskega trga gospodinjskih aparatov je približno milijon kosov na leto ali 230 milijonov evrov in se je lani povečal za 18,5 odstotka.
V Gorenju nam je lani uspelo povečati prodajo na tem trgu za kar 30 odstotkov. Lani smo tam prodali za okoli 23 milijonov evrov izdelkov,« pojasnjuje pomočnik izvršnega regijskega direktorja za regijo vzhodna Evropa v Gorenju Franc Rogan. Madžarska namreč tudi subvencionira nakup energijsko varčnih velikih gospodinjskih aparatov višjih energijskih razredov, posebno hladilnikov in pralnih strojev.
