Tiskane izdaje
Zadružništvo na Slovenskem ima dolgo in bogato tradicijo, pri čemer pa so zadruge tudi naša prihodnost, je pojasnil premier.
»Pomembno se je zavedati, da so zadruge eden tistih povezovalnih kmetijskih, gozdarskih in širših gospodarskih organizacijskih načinov delovanja, ki jih Slovenci nedvomno potrebujemo, zato jim je treba nameniti vso potrebno pozornost,« je dodal Cerar.
Poleg poudarka zadružništva na kakovostnem življenju družbe in skrbi za skupno dobro ta oblika gospodarskega povezovanja »s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarja visokokakovostna delovna mesta, ustvarja socialni kapital ter krepi socialno in regionalno kohezijo«.
Zadružni podjetniški model prispeva h gospodarski raznovrstnosti in je pomemben del socialnega tržnega gospodarstva, zadružna podjetja pa so praviloma celiko bolj odporna na posledice gospodarske krize, je dodal predsednik vlade.
Delovna skupina za zadružništvo
Država bo s svoje strani ustvarila okolje, ki bo zadrugam omogočilo konkurenčno poslovanje in sodobnejše pristope v organizaciji in vodenju, je napovedal premier. Vlada sklopu vladnega strateškega projekta Spodbujanje socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije tako že deluje posebna delovna skupina za zadružništvo, ki bo iskala načine, kako učinkovito podpreti prizadevanja za pospešen razvoj zadružništva.
Kmetijski minister Dejan Židan je poudaril, da je kmetijska proizvodnja v Sloveniji glede na EU lani najbolj narasla, in to ne le količinsko, ampak tudi z vidika faktorskega dohodka. Da bi ohranili pozitivne trende, bo treba v prvi poskrbeti, da bodo kmetje pravočasno deležni plačil, ki jim pripadajo. Pri tem so samo v februarju izplačali 103 milijone evrov iz tega naslova, s takšnim tempom pa nameravajo nadaljevati.
Židan je posebej omenil tudi napor, ki ga je kmetijsko ministrstvo naredilo pri implementaciji nove kmetijske reforme na ravni EU, napovedal pa je tudi zmanjšanje administrativnih ovir za kmetovalce. Konkretno bodo v prihodnjih dneh v javno razpravo poslali uredbo o dopolnilnih dejavnostih, ki bo predvidela bistveno manj papirjev kot doslej.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je poudaril zavezo vlade, da novih dajatev za gospodarstvo ne bo in da pri tem ne bo izjem. Vlada bo sicer uvedla nov davek na nepremičnine, ki pa v povprečju ne bo niti za evro višji od dosedanjih dajatev iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
Gostitelj, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je popudaril čedalje večji pomen, ki ga je deležno zadružništvo, tudi sam pa je izrazil upanje, da bo delovna skupina, ki jo je ustanovil premier Cerar, spodbudila ustanavljanje zadrug in dala podlago za ustrezne spremembe zakonodaje, ki bi olajšale ustanavljanje zadrug.
Zadruge v desetih letih podvojile promet
Zadruge namreč ustvarijo več kot 80 odstotkov poslov v kmetijstvu, pri tem pa delujejo zlasti na dolgi rok. »Na prstih ene roke lahko preštejemo zadruge, ki so res prenehale delovati ali propadle,« je navedel ter dodal, da so z vzdržno rastjo v zadnjih desetih letih zadruge podvojile promet.
Glede programa razvoja podeželja je Vrisk kot dosežek omenil, da so glede na okoliščine vendarle ostali v približno enakih finančnih okvirih, med problemi pa je opisal ureditev vodovarstvenih območij in gorskih kmetij. V naslednjem obdobju bi si tako sam želel, da se pripravijo razpisi tudi za manjše kmetije, tudi če se ekonomska računica ne izide.
Priložnost za zadruge, zlasti na področju zelenjadarstva, pa Vrisk vidi v lokalni preskrbi s hrano, kjer se stanje po njegovem mnenju izboljšuje. V zvezi s problematiko pa se zadružna zveza pripravlja na ustanovitev zadruge druge stopnje kot organizacijo proizvajalcev, je navedel Vrisk.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik DS Mitja Bervar, ki je poudaril, da zadružništvo kot poslovni model zagotavlja suverenost vseh njegovih deležnikov, posledično pa uveljavlja tudi suverenost same države.
