Tiskane izdaje
Ljubljana – Češka Kofola, znana po istoimenskem zeliščnem napitku, ki je češki odgovor Coca-Coli, je oddala zavezujočo ponudbo za nakup največjega slovenskega proizvajalca mineralnih vod Radenske, so včeraj potrdili v češki pijačarski družbi.
Po neuradnih informacijah je prodajalka Pivovarna Laško (80–odstotna lastnica Radenske) dobila na mizo dobila več ponudb, a so jo uradno potrdili le v češki Kofoli.
Svetovalec Kofole pri nakupu Radenske je češka svetovalna družba Genesia, ki je svetovala tudi češkemu holdingu ČGS pri nakupu kranjske gumarske družbe Savatech.
Več ugibanj je, kdo so drugi možni kupci ter ali je med njimi »rival« Kofole na »domačem terenu«, ameriška korporacija Coca–Cola oz. njena evropska družba Coca-Cola Hellenic. Pijačarska multinacionalka je znana po nakupih lokalnih proizvajalcev pijač, leta 2002 je denimo kupila avstrijskega proizvajalca minelarnih vod Römerquelle.
Po naših informacijah so se predstavniki Kofole minuli teden mudili v Laškem, kjer pa prodajnega postopka ne komentirajo. Postopek prodaje vodi banka Unicredit. Če je na mizi več ponudb, bo svetovalec ponudnike najverjetneje pozval k zvišanju ponudb. Po dosedanjih napovedih naj bi bil prodajni postopek (posel je pač končan takrat, ko denar pride na račun) končan šele v drugi polovici prihodnjega leta, čeprav naši viri menijo, da bi bil lahko končan že mnogo prej.
Radensko hočejo tudi dediči
Medtem ko Pivovarna Laško pospešeno išče kupca, državni uradniki (še vedno) odločajo o zahtevi predvojnih lastnikov (in ustanoviteljev) Radenske, družine Šarič, za vračilo njenega premoženja v naravi.
Gre za enega težjih postopkov denacionalizacije pri nas, s katerim trije dediči Šaričev v dveh postopkih zahtevajo vračilo 96 odstotkov leta 1945 odvzetega podjetja. Gornjeradgonska upravna enota je sicer že zavrnila denacionalizacijski zahtevek Rudolfa Hoehna Šariča za vračilo 48-odstotnega deleža Radenske, ki so ga po vojni odvzeli njegovi materi Vilmi, vendar sta Šaričeva odvetnika zoper tak sklep sprožila postopek na upravnem sodišču.
Hkrati je novomeško okrožno sodišče zavrnilo zahtevek vnukov Anteja Šariča za vračilo drugih 48 odstotkov Radenske, ki so mu jih po vojni odvzeli zaradi obsodbe sodelovanja z okupatorjem. Dediči so se pritožili na višje sodišče. V drugi polovici tega meseca bo v zvezi z vračanjem tega dela Radenske na upravni enoti v Gornji Radgoni ustna obravnava na temo ocene vrednosti Radenske v času njenega odvzema.
Poleg ponujene cene bo denacionalizacija ključnega pomena v zadnji fazi prodajnega postopka. Že v času, ko so v Radenski potekali skrbni pregledi, je vse kupce denacionalizacija zelo zanimala, med pripravami za oddajo ponudb so po informacije prihajali s svojimi pravnimi svetovalci in sklepati je, da bo proces denacionalizacije najverjetneje del pogodbenega odnosa med prodajalcem in kupcem. Sodni postopki tečejo in bodo še nekaj časa.
Ker bo Radenska tudi po prodaji ostala zavezanec za vračilo v denacionalizacijskem postopku, bi se to lahko odrazilo v ponujeni ceni, razen če ne bodo deležniki našli druge rešitve ali dogovora z denacionalizacijskim upravičencem. Direktor Radenske Milan Hojnik je nedavno opozoril, da imajo zaradi postopkov težave tudi pri zavarovanju posojil, saj so upravičenci vpisali plombe na določeno premoženje Radenske.
Radenska je lastnica Mercatorja (2,57-odstotka) in časnika Delo (20 odstotkov), ki ne sodita v osnovno dejavnost družbe. Pred ali po prodaji se bo nekaj moralo zgoditi tudi s tem premoženjem, ni pa jasno, ali je češki kupec, ki ga po neuradnih informacijah zanima le osnovna dejavnost, to postavil kot pogoj.
Informacije o tem, ali so naložbe iz transakcije izvzete, ni mogoče dobiti, dejstvo pa je, da se prodajna postopka Mercatorja in Radenske terminsko nekako zbližujeta.
