Cimos: banke mirijo, javnost ogorčena

Koper, Ljubljana – Odločitev o prisilni poravnavi Cimosa je sprožila pravi val ogorčenj po vsej državi. Vrstili so se sestanki, prepričevanja, izjave. Najbolj zaskrbljeni so zaposleni (v skupini jih je 6376) in vsaj kakih 15.000 zaposlenih pri dobaviteljih, ki so odvisni od Cimosa. Bankirji in predstavniki vlade pa so na številnih sestankih prizadevno mirili.

Predstavniki DUTB so obiskali vodstvo Cimosa v Kopru in ga prepričevali o razlogih za svojo odločitev za prisilno poravnavo. Delavcem v Cimosu so sporočili: »Razumemo, da ima prisilna poravnava zelo negativen prizvok v Sloveniji, toda tokrat je to prvi velik primer, kjer so postopek predlagali upniki. Namen tega je zaščititi podjetje in zaposlene ter hkrati ustvariti boljše izhodišče za prihodnji razvoj družbe. Nemotena dobava proizvodov je nujna in zato je zelo pomembno, da sedaj vsi delamo skupaj, da to zagotovimo.«

Predstavnika DUTB sta obiskala tudi koprsko občino, kjer so ocenili, da je bila vlada v zadnjem obdobju očitno premalo angažirana pri aktivnem reševanju Cimosa in da se je odzvala prepozno.

V Ljubljani je na tiskovni konferenci o Cimosu spregovoril gospodarski minister Metod Dragonja, ki je ocenil, da vidi dobre možnosti za dober izid prisilne poravnave. »Država je imela dve možnosti. Hkrati z zunajsodno poravnavo je ocenjevala smiselnost alternativne, sodne prisilne poravnave. Ocenili so, da zunajsodna poravnava ne bo učinkovita, predvsem pa, da odpira nekaj vprašanj, ki zadevajo morebitno kvalifikacijo vloge države in opredelitve nedovoljene državne pomoči. Prisilna poravnava zajame večji krog deležnikov in znižuje tveganja, da bi državna poroštva EU štela za nedovoljeno državno pomoč. To je bil eden ključnih elementov pri odločitvi za scenarij B,« je dejal Metod Dragonja.

V poslanski skupini Socialnih demokratov so izjavili, da so ogorčeni nad odločitvijo DUTB, saj naj bi s tem čez noč ogrozila nujno poslovno in finančno prestrukturiranje enega najpomembnejših proizvajalcev in razvojnikov avtomobilskih komponent in enega največjih industrijskih zaposlovalcev v državi.

Dobavitelji v en glas vpijejo, da se vlada ne zaveda resnosti problema in da Cimos ta hip potrebuje 60 milijonov evrov likvidnostnega kapitala, sicer se bo avtomobilska industrija sesula. Posamezniki so trdili celo, da gre za obliko državnega kriminala, saj naj bi šlo za namerno uničevanje proizvodnje v interesu tuje konkurence.