Cimosova prodaja zamuja

Koper – Skoraj očitno je, da prodaja 92-odstotnega deleža koprskega Cimosa nekoliko zamuja. To sklepamo po podatku, da je bil med upravo in sindikati dogovorjen sestanek za 15. januar, ko naj bi predstavnikom sindikata uprava povedala nekaj temeljnih podatkov o uspešnosti prodaje, a so napovedano snidenje preložili na februar. Zato se je v javnosti pojavila (nepotrjena) novica, da je zadnji rok za oddajo končnih ponudb 15. februar.

Skoraj gotovo je, da so zavezujoče pondube oddali trije: v Sloveniji (zaradi propadlega Preventa Globala) nič kaj priljubljeni Nijaz Hastor, ki je menda ponudil za Cimos 250 milijonov evrov (računajoč tudi prevzem obveznosti do bank). Med kandidati je tudi zato, ker je lani v Srebrenici odkupil Cimosovo družbo, ki zaposluje sto delavcev. Drugi ponudnik je španska družba CIE Automotive. Ime tretjega ponudnika pa je strogo varovana skrivnost. Izvedeli smo, da gre menda za multinacionalko, pravzaprav finančni sklad, ki pa je eden največjih prodajalcev avtomobilskih delov na svetu in že zaradi tega zelo resen, lahko bi rekli tudi strateški, a tudi verjeten kupec koprskega Cimosa.

V zadnjih dneh je v javnost tako ali drugače pricurljalo tudi več zelo zavajajočih informacij, ki so najbrž sestavni del prodajne ali nakupne taktike velikih gospodarskih družb. Navsezadnje gre za velik posel, ki ga z nestrpnostjo pričakujejo tako v Cimosu kot tudi njegovi kupci, da bi končno ustavili negotovost z naročili in nadaljnjim razvojem družbe.

Cimos je po neuradnih podatkih lani ustvaril za 320 milijonov evrov prihodkov ali devet milijonov evrov manj od zastavljenega v planu. Nikakor ne držijo navedbe, da nimajo novih naročil, so nam zagotovili v Cimosu. Resnica je drugačna − prav novi predsednik uprave Cimosa Gerd Rosendahl je očitno marsikaterega kupca prepričal, da jim bo Cimos uspešno dobavljal še naprej. Koprski avtombilski (za slovenske razmere) velikan v vsej skupini zaposluje okoli 5000 delavcev, v Sloveniji pa je od tega še nekaj več kot 2000 zaposlenih.