Cimosu grozi tožba na Hrvaškem

Ljubljana – Hrvaška agencija za zavarovanje varčevalnih vlog in sanacijo bank (DAB) je pred tednom dni v Zagrebu vložila 20,2 milijona evrov vredno tožbo proti Cimosu, zahtevek pa naj bi izviral iz terjatev Riječke banke, ki so po njeni sanciji prešle v portfelj DAB.

»Te vesti, ki jo je objavila hrvaška nacionalna televizija, ne moremo komentirati, saj do današnjega dne niti Cimos d. d. in niti njegove hčerinske družbe na Hrvaškem niso prejele takšne tožbe ali obvestila sodišča o sproženem postopku,« so se včeraj odzvali v Cimosovi službi za stike z javnostjo.

Po poročanju HTV naj bi šlo za poplačilo bančnih posojil, ki sta jih pri Riječki banki v 90-tih letih najela Cimosova obrata v Buzetu in Roču v Istri, matična družba Cimos pa naj bi obstoj te obveznosti priznala v sporazumu iz leta 1999. »V zadnjih 15 letih smo se s Cimosom poskušali dogovoriti o poravnavi dolga, vendar so se predstavniki podjetja samo enkrat odzvali na sestanek – v marcu 2014. Takrat so obljubili, da se bodo na naše zahteve odzvali, ko jih bodo preučili njihovi pravniki. Vendar se to ni zgodilo,« so povedali predstavniki DAB.

V Cimosu niso želeli neposredno odgovoriti na vprašanje, ali gre v tem primeru res za terjatve na podlagi bančnih posojil ter ali so leta 1999 res sklenili sporazum z DAB. »Ozadje zadeve DAB sicer poznamo in smo ga že v preteklosti temeljito proučili v sodelovanju z zunanjimi pravnimi svetovalci. Na osnovi prejetih pravnih mnenj in v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja Cimosu ni bilo treba oblikovati nikakršnih rezervacij za omenjen primer,« so povedali.

Da zelo verjetno ne gre za izterjavo nesporne in neporavnane terjatve, izhaja tudi iz tožbe DAB – dokument se nanaša na »povračilo škode« in ne na vračilo (morebitnega) dolga.

Do novega spora v zvezi z Cimosom prihaja v občutljivem času, ko večinskih lastniki družbe (DUTB in SDH) zanj iščejo strateškega vlagatelja. No formalnega roka v procesu prodaje, ki se je iztekel sredi februraja, sicer prodajalci niso dobili nobene ponudbe, po dostopnih podatkih pa naj bi se za nakup proizvajalca avtomobliskih delov resno zanimali trije: italijanska družba Cogeme Set (ki ima podoben proizvodni program), kitajski finančni sklad JD Capital ter bosansko-slovenski poslovnež Nijaz Hastor. V Cimosu so zatrdili, da tožba na hrvaškem na postopek privatizacije ne bi smeli vplivati, saj so »vse sodelujoče v postopku privatizacije seznanil z izsledki pravnih analiz.