Tiskane izdaje
Ljubljana − Bodo novi lastniki ohranili delovna mesta in proizvodne programe v Cinkarni Celje, se ob načrtovani prodaji celjske družbe sprašujejo njeni zaposleni. Kot pravijo, prodaji ne nasprotujejo kar povprek, sprašujejo pa se, zakaj država prodaja uspešno in dobičkonosno podjetje, ki vsa leta napaja državno blagajno.
Cinkarna Celje je podjetje z dolgo, več kot 140-letno tradicijo, in zaposluje skoraj tisoč delavcev. Njihove plače v povprečju za 20 odstotkov presegajo slovensko povprečje, družba veliko vlaga v okolje in v ekologijo, za povrh je v zadnjih štirih letih svojim (pretežno državnim) lastnikom izplačala za 30 milijonov evrov dividend.
»Izplačilo dividend je tudi v evropskem merilu na visokem nivoju, zato se že iz tega naslova poraja vprašanje, zakaj je treba prodati Cinkarno Celje,« je na skupni tiskovni konferenci z Zvezo Svobodnih svobodnih sindikatov opozoril predsednik sveta delavcev Cinkarne Celje Dušan Mestinšek. »Država ogromno dobi od naših rezultatov v državno blagajno, zato ne najdemo pravega razloga za prodajo,« je dodal predsednik sindikata Cinkarne Celje Franc Grabler.
Predsednika Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča pa je zmotilo, da Slovenija prodaja svoja podjetja ravno v času, ko v večini evropskih držav na prvo mesto postavljajo potrebo po krepitvi industrije.
»Trend v Sloveniji je ravno nasproten, zato nam grozi, da bodo uničena nekatera za Slovenijo velika industrijska podjetja. Ni kupnine, ki bi upravičevala izgubo delovnih mest,« je poudaril Semolič. Pri tem je opozoril, da je bilo v Sloveniji že preveč primerov, ko so po prodaji tujemu lastniku začeli ukinjazi razvoj in odpuščati.
Delavci bodo vztrajali pti svojih zahtevah
Če bodo izvedli prodajo, so zaposleni pripravili vrsto zahtev, ki jih bodo prek konzorcija prodajalcev poskušali uveljaviti pri novem lastniku. Poleg zahteve, da bo kupec nadaljeval sedanjo strategijo družbe in da si bo prizadeval za njen dolgoročni razvoj, delavci pričakujejo, da bo bodoči lastnik vsa kadrovska vprašanja reševal dogovorno, in to z namenom povečanja, ne pa zmanjšanja delovnih mest. Delavci pričakujejo tudi, da bo novi kupec spoštoval slovensko zakonodajo in kolektivno pogodbo, ohranil proizvodnje na sedanjih lokacijah ter dodatno investiral, pa tudi ohranil blagovne znamke ter slovenski jezik pri upravljanju družbe.
»Te zahteve smo poslali prodajnemu konzorciju in prizadevali si bomo, da se dosledno tudi uveljavijo, če bo prišlo do prodaje,« je poudaril Grabler.
Predsednik sindikata Cinkarne Celje Marin Žagar pa se je med drugim vprašal, zakaj slovenska država prodaja donosno podjetje tuji državi. Po neuradnih informacijah, ki so na voljo, je eden od potencialnih interesentov za nakup Cinkarne Celje namreč poljska skupina Azoty, ki je v državni lasti.
»Zakaj bi lahko Poljaki gospodarili z uspešnimi podjetji, Slovenci pa ne moremo?« se je med drugim vprašal Žagar.
Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti določajo, da državna lastnina pripada ljudstvu oziroma državljanom, ne pa vladi, slovenska politika pa ravna ravno nasprotno. Parola prodajajmo danes, da bomo bolje živeli jutri, je po Žagarjevem mnenju zato vredna posmeha.
