Cinkarno hočejo prodati brez bremen

Celje – Ministrstvo za okolje in prostor je za Cinkarno Celje ustavilo ugotavljanje morebitne okoljske škode, ker da so lani pregledani odpadki in onesnaženja podtalnice na območju tovarne in njenih odlagališč nastali pred sprejetjem zakona o varstvu okolja.

Predstavnik Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar je odločitev ministrstva označil za neodgovorno in neutemeljeno. Končno poročilo o okoljskem skrbnem pregledu, faza II, je lani novembra nastalo za potrebe prodaje Cinkarne Celje (CC). V njej ima država posredno v lasti okoli 40 odstotkov delnic, »državni« lastniki pa skupaj z drugimi člani konzorcija prodajajo 73 odstotkov njenih delnic. Skrbni okoljski pregled cinkarniških lokacij je izdelala poljska družba Environ ter ugotovila onesnaženost tal in podtalnice. Environ je poleg ukrepov za sanacijo priporočil, da CC pred začetkom izvajanja ukrepov pridobi potrdilo pristojnega okoljskega urada (v tem primeru ministrstva za okolje in prostor, op. p.), da »trenutni/prihodnji lastniki/imetniki obrata ne bodo odgovorni za onesnaženje iz preteklosti«.

Podtalnica, odpadki

Zastavlja se vprašanje, ali ministrstvo z ugotavljanjem, da je okoljska škoda zaradi delovanja CC nastala pred uveljavitvijo zakona o varstvu okolja leta 2008, ki določa tudi postopke oziroma obveznosti povzročitelja škode v okolju, le streže državnemu interesu po prodaji.

V Cinkarni pravijo, da se je ministrstvo tako odločilo, ker je iz njihove vloge za pridobitev okoljskega dovoljenja iz novembra 2006 razvidno, da nimajo več proizvodnje, ki jo okoljsko poročilo navaja kot vir najdenih odpadkov.

Direktorica celjskega Inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik odločitev ministrstva komentira: »Pomeni lahko, da kupec Cinkarne ne bo odgovoren za stare odpadke in za njihovo sanacijo. Po evropski direktivi sicer stroške sanacije nosi povzročitelj, a tudi pri nas so pravna mnenja o tem za primer Cinkarne različna.«

Boris Šuštar ustavitev postopka iz formalnih razlogov, ker naj bi bila okoljska škoda povzročena pred uveljavitvijo zakona o varstvu okolja, označuje za neodgovorno in neutemeljeno. Po njegovem je CC dolžna sanirati vso škodo, ki jo je v preteklosti povzročila okolju in zdravju ljudi: »Za to verjetno in žal ne bodo nikoli odgovarjali. Iz novinarskih poročil o okoljskem pregledu Environa sledi, da ima področje, kjer deluje Cinkarna in ima tri deponije, znaten vpliv na okolje in ljudi. Zato je dolžnost ministrstva, da izvede vse meritve in naloži ukrepe, da se prepreči ogrožanje podtalnice in prašenje v okolje.«

Šuštar opozarja, da bi po sedanji logiki ministrstva CC tudi stroške sanacije območja Stare Cinkarne, kjer je na 17 hektarih 1,5 milijona ton večinoma nevarnih odpadkov, sanacije obeh zaprtih deponij v Bukovžlaku in sanacije delujoče deponije Za Travnikom lahko prenesla na lokalno skupnost ali državo. »To je skrajno nevzdržno stališče tudi do davkoplačevalskega denarja.«

Zamik pri sanaciji

Cinkarna je ukrepe za določitev in odpravo domnevnih okoljskih vplivov objavila februarja. Pri nekaterih se je že zapletlo. Tako so pripravili seznama delavcev, ki so prihajali v stik z zemljo na območju tovarne, ki je zgrajena na nasipih iz žlindre iz peči Cinkarne in Železarne Štore, in delavcev, ki so uživali zelenjavo in sadje, pridelano na vrtičku na območju tovarne. Odvzeli so jim kri in jo poslali na analizo. »Prejetih rezultatov nismo znali interpretirati, zato smo se obrnili na Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa na UKC Ljubljana. Iz njihovega odgovora je razvidno, da postopek ni bil izveden v skladu s standardi. Zato inštitut predlaga, da je treba izdelati načrt izvedbe analize celotne izpostavljenosti delavcev vključno z biološkim monitoringom. Na podlagi tega bo mogoče oceniti dejansko tveganje za zdravje delavcev,« so pojasnili v Cinkarni.

Tudi projekt Sanacije starih bremen, ki se ga lotevajo v tovarni, se bo odmaknil. Prejeli so štiri ponudbe, ki pa se močno razlikujejo. Šele konec avgusta pa pričakujejo strokovne podlage za program monitoringa podtalnice in vodotokov Vzhodna Ložnica in Hudinja, ki so jih naročili pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano.