Tiskane izdaje
13:00 Skupščina se je začela. Predsednik uprave Jože Colarič je uvodoma povedal, da bo trajala dlje kot prejšnje, ker bo treba pojasniti veliko zadev.
Colarič je povedal, da so prodajo lani povečali za odstotek in količinsko za 11 odstotkov. Vendar je bilo ustvarjenega dobička za 31 odstotkov manj kot leto prej zaradi padanja cen v zahodni Evropi in padanja valut v vzhodni Evropi. Čisti dobiček je sicer znašal 108 milijonov evrov.
Z letom 2016 nismo zadovoljni, a res je bilo težko, je dejal. Lani so vložili 132 milijonov evrov v tovarno Notol 2, a se bodo učinki pokazali šele v prihodnje.
Kako obvladujejo tečajne razlike? V rubljih plačajo čim več surovin, tudi plače 2000 zaposlenih v Rusiji so v rubljih. Tečaj je nestabilen še naprej.
Stroški, ki so odstopali navzgor, so nastali zaradi povečane količinske proizvodnje in njihove prodaje. Samo v primerjavi med letoma 2016 in 2015 so se res povišali, a v obdobju od 2012 do 2016 so po dobičkih, ROE in ROA, dividendni donosnosti, primerljivi z mednarodnimi tekmeci in od nekaterih celo boljši.
13:20 Izid iz poslovanja se je od leta 2005 podvojil, še bolj se je povečala prodaja, prav tako tudi čisti dobiček. Proizvodnja in prodaja izdelkov prav tako rasteta od leta 2005. Povečevanje proizvodnje in zniževanje cen sta se v krizi in zdaj pokazalo za dobro potezo, je dejal Colarič.
Letos povečujejo dobiček
13:30 V prvi polovici leta je Krka ustvarila 666 milijonov evrov prihodkov, kar je 8,5 odstotka več kot v prvi polovici lanskega leta. S tem so dosegli največjo prodajo v prvem polletju v zgodovini Krke.
Čisti dobiček skupine pa je znašal 91,7 milijona evrov, kar je 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je delničarjem povedal prvi mož Krke.
Jože Colarič Foto: Jure Eržen/Delo
Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 122,4 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot v lanskem enakem obdobju.
Najuspešnejša prodajna regija skupine Krka je bila z 214 milijoni evrov in 32,7-odstotnim deležem v skupni prodaji regija Vzhodna Evropa. V njej so prodajo glede na enako lansko obdobje povečali za 38,4 milijona evrov oziroma 22 odstotkov in s tem dosegli največjo absolutno in relativno rast prodaje med vsemi Krkinimi regijami.
Druga po velikosti prodaje je bila regija Srednja Evropa s 154,4 milijona evrov (9-odstotna rast) in
23,6-odstotnim deležem v prodaji skupine Krka. V regiji Zahodna Evropa, ki ima v prodaji skupine Krka
21,9-odstotni delež, so prodali za 143,2 milijona evrov izdelkov, kar je pet odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju.
Za letos skupina Krka predvideva naložbe v višini dobrih 120 milijonov evrov, kar je manj od načrtovane vrednosti in manj kot v lanskem letu. Ocenjena vrednost je manjša od načrtovane zaradi doseženih ugodnih cen pri izvajalcih del in dobaviteljih opreme. Naložbe sicer potekajo v vsebinskem smislu v skladu z načrti, so sporočili iz Krke.
13:40 Boljši rezultati poslovanja so doseženi z obstoječo strategijo. To prilagajajo glede na stanje na trgu in konkurenco. Krka strategijo posodablja, a ne bo drastičnih sprememb, je napovedal. Želimo si zdravo rast tudi v prihodnje. V strategijo do leta 2030 nameravamo dosegati najmanj tretjinski delež novih izdelkov v skupni prodaji, je dodal Colarič.
Z organsko rastjo in prevzemi zagotavljamo rast, je še rekel Colarič. »Delamo na prevzemih, a ne na silo.« Zavrnil je očitke, da je glede prevzemov konservativen. Pravi, da je previden.
Prevzem kitajskega podjetja
14:10 Potrdil je, da so tik pred prevzemom podjetja na Kitajskem. Zaradi konkurence ne pove, katerega. Gre za majhno podjetje, ki letno proda za manj kot 10 milijonov evrov, je pa izjemno razvojno naravnano. Krka bo imela v njem 51-odstotni delež. Posel bo zaključen konec poletja.
Če ta posel ne bi uspel, imajo na Kitajskem ogledanih še nekaj podjetij.
Iz Krke so medtem sporočili, da jim bo prevzem podjetja na Kitajskem zagotovil registracijo ter kasnejšo proizvodnjo in prodajo njihovih izdelkov na kitajskem trgu z visokim potencialom prodaje, in sicer od leta 2020 dalje. Družba bo predstavljala jedro njihovih aktivnosti na tem trgu, ki ji bodo prek pogodbenih in kapitalskih povezav dodajali proizvodne in prodajne zmogljivosti.
14:50 Delničarji so izglasovali usklajen predlog Jožeta Colariča kot delničarja, da se 88,6 milijona evrov bilančnega dobička razdeli za dividende oziroma 2,75 evra bruto dividende na delnico. Za glasuje 84,8 odstotka pristonih delničarjev. Izplačevati jih bodo začeli 20. julija.
Podeljena je tudi razrešnica upravi in nadzornemu svetu. Za glasuje 99,8 odstotka prisotnih delničarjev.
Novi nadzorniki
15:05 Sledi glasovanje o nadzornikih.
Namesto Dimitrija Marjanoviča SDH v nadzorni svet predlaga Hansa Helmuta Fabrya, ki je delal v nemškem Sandozu (del Novartisa). Namesto Simone Razvornik Škofič pa Boruta Jamnika.
Proti imenovanju Fabrya je Kristjan Verbič, šef VZMD, ki zahteva pojasnilo. Pravi, da niso bili seznanjeni, zakaj je bila brez obrazložitve odstopljena Anja Strojin Štampar. Protestira, da se na njeno mesto imenuje Fabrya, ki je delal v konkurenčnem Novaritsu, kar lahko vodi v škodo Krke.
Fabryev zastopnik pojasni, da je ta že upokojenec, ki pa dobro pozna farmacevtsko industrijo.
15:20 Anja Strojin Štampar je odpoklicana iz NS. Za to je glasovalo 96,6 odstotka prisotnih delničarjev. Borut Jamnik pa je potrjen kot član. Zanj je glasovalo 97,3 odstotka delničarjev.
Kristjan Verbič iz VZMD napove izpodbojno tožbo na izvolitev Fabrya v nadzori svet.
Skupščina je končana.
Foto: Aleš Černivec/Delo
Pred skupščino
Letošnja Krkina skupščina je bila sicer manj burna, kot je nakazovalo dogajanje pred njo. Najprej je Društva Mali delničarji Slovenije podalo nasprotni predlog o izplačilu 3,5 evra bruto na delnico, namesto 2,75, kar sta predlagala nadzorni svet in uprava.
Nato je največji delničar SDH objavil, da je pri madžarski svetovalni hiši McKinsey & Company naročil analizo dogajanj v farmacevtski industriji. Ost kritike SDH je bila uperjena v Krkino premajhno dobičkonosnost glede na visoka vlaganja v raziskave in razvoj in v poslovno strategijo, ki je zastarela in ni primerna za spopad s svetovno konkurenco, zato jo je treba prevetriti in posodobiti.
Tega se Krkina uprava zaveda tudi sama, zato je že v začetku letošnjega leta napovedala pripravo nove poslovne strategije, ki naj bi jo predstavili do konca letošnjega leta. Morda bodo zdajšnje zahteve in kritike SDH pohitrile njeno pripravo in promocijo. Študijo SDH pa je Krkin predsednik uprave Jože Colarič označil kot »zgolj skromno zbirko javno znanih podatkov«.
Nato je SDH še pred skupščino odpoklical tudi dosedanjo članico in namestnico predsednika Krkinega nadzornega sveta Anjo Strojin Štampar, namesto nje pa predlaga Dimitrija Marjanoviča, prav tako iz SDH. Medtem je kot članica nadzornega sveta odstopila še Simona Razvornik Škofič. Med kandidati za novega nadzornika je po neuradnih podatkih predsednik uprave Modre zavarovalnice Borut Jamnik.Lani 31 odstotkov manj dobička
Krka je ustvarila 1,174 milijarde evrov prihodka in 108,5 milijona čistega dobička, kar je največ med vsemi slovenskimi podjetji. Prvega je bilo odstotek več, drugega pa kar 31 odstotkov manj.
Foto: arhiv Krke
Tudi lani je bila največja Krkina prodajna regija Vzhodna Evropa, v kateri so ustvarili prodajo v vrednosti 332,3 milijona evrov. V Ruski federaciji, ki je Krkin ključni in največji posamični trg, so prodali za 225,9 milijona evrov izdelkov. Druga regija po velikosti je bila Srednja Evropa, kjer so prodali za 286,7 milijona evrov izdelkov. Na Poljskem, ključnem in največjem trgu v tej regiji, sicer po velikosti drugem Krkinem, so prodali za 140,6 milijona evrov izdelkov.
Tretja regija po vrednosti prodaje je Zahodna Evropa, kjer so prodali za 282,4 milijona evrov izdelkov. Največ so prodali v Nemčiji, Španiji in Franciji. V Nemčiji, Krkinem najpomembnejšem zahodnoevropskem trgu, sicer pa njenem tretjem največjem, so prodali za 92,6 milijona evrov izdelkov. V Jugovzhodni Evropi so prodali za 152,4 milijona evrov izdelkov, v Sloveniji pa za 85,1 milijona evrov. Z 9,2-odstotnim tržnim deležem so ohranili vodilno mesto med vsemi ponudniki zdravil na domačem trgu.
Vlaganja v raziskave in razvoj
V skupini Krka so lani za naložbe namenili 131,8 milijona evrov, od tega 80,7 milijona evrov v obvladujoči družbi in 51,1 milijona evrov v odvisnih družbah. Vlagali so predvsem v povečanje in posodobitev proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti. Krkina ključna naložba za potrebe razvojne dejavnosti in zagotavljanja kakovosti v naslednjih letih je Razvojno-kontrolni center 4 v proizvodnem kompleksu v Novem mestu.
Foto: arhiv Krke
