Darko Hrastnik, Unior: Za nas ne bo krize

Zreška družba je v prvem trimesečju prihodke v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za pet odstotkov

Objavljeno
11. junij 2013 18.18
Rogla, 11.6.2013 - Darko Hrastnik, predsednik uprave Uniorja.
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Rogla – Zreški Unior z 2085 zaposlenimi je v prvem trimesečju za dobrih pet odstotkov povečal primerljive lanske prihodke, predsednik uprave Darko Hrastnik pa se napovedi, da bo evropsko avtomobilsko industrijo zajela nova recesija, ne boji.

Dobiček v vseh štirih programih

Unior je v prvih treh mesecih prvič po letu 2008 v vseh štirih programih – to so odkovki, ročno orodje, strojna oprema in turizem – posloval z dobičkom. Ustvaril je 44 milijonov evrov prihodkov in 2 milijona evrov čistega dobička.

Skupino Unior sestavlja 21 odvisnih in 11 pridruženih podjetij v 21 državah. Na trge Evropske unije izvozijo 90 odstotkov proizvodnje, povečujejo pa tudi prodajo na rastočih trgih držav BRICS, zlasti na Kitajskem, v Ruski federaciji in Južnoafriški republiki.

»Krize ne bomo čutili«

»Unior ne čuti in ne bo čutil krize, ki se ponovno napoveduje v Evropi,« pravi Hrastnik. To potrjuje tudi povečanje prihodkov v maju, znašali so 14,7 milijona evrov, ter napoved, da bo skupina ob polletju dosegla 83,1 milijona evrov prihodkov, kar bo približno 15 odstotkov več kot lani.

V Uniorju so že lani, potem, ko je vodenje uprave prevzel Hrastnik, zaradi visoke zadolženosti napovedali nujno finančno prestrukturiranje. Podobno kot drugod pa so se pogovori z bankami upnicami zavlekli in Hrastnik je lahko šele včeraj napovedal zaključek pogajanj: »Pričakujemo, da bo generalna pogodba z bankami o finančnem prestrukturiranju podpisana v nekaj tednih.«

Reprogram pred podpisom

Unior je zadolžen za 142 milijonov evrov in do leta 2019 bodo poskušali dolg znižati na približno 70 milijonov evrov. »Približno polovico razlike bomo odplačali iz poslovanja, polovico pa s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja - zemljišč, zgradb in deležev v podjetjih, ki niso ključna za našo osnovno dejavnost,« pojasnjuje Hrastnik. Vse to spremljajo z zniževanjem drugih stroškov, tudi stroškov dela. V letu dni so število delavcev zmanjšali za 85, močno pa so znižali tudi odsotnosti zaradi bolezni, kar je sicer v slovenski kovinskopredelovalni industriji za delodajalce precejšnje breme.