Dars: Letos ne bomo imeli likvidnostnih težav

Ljubljana – Letošnje obveznosti državne avtocestne družbe do posojilodajalcev so ocenjene na 366 milijonov evrov, vendar v Darsu pravijo, da glede na uspešne dogovore s posameznimi bankami upnicami o restrukturiranju dolga in zaradi uvedbe nove cenovne politike (dražjih vinjet) letos ne bodo imeli likvidnostnih težav.

V Darsu ocenjujejo, da so lani s cestninjenjem vseh nevinjetnih vozil, večinoma tovornih, zbrali približno 165 milijonov evrov, skupaj s prodanimi vinjetnimi pa približno tristo milijonov evrov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Za letos načrtujejo v Darsu skupne cestninske prihodke v višini približno 323 milijonov evrov, od tega približno 173 milijonov evrov od nevinjetnih vozil.

Darsov dolg, glavnica brez obresti, znaša 2,76 milijarde evrov, kar ob nespremenjenih posojilnih pogojih pomeni približno 3,4 milijarde evrov obveznosti.

Pred uveljavitvijo višjih cestnin za tovornjake je bilo večkrat mogoče, vsaj neuradno, slišati, da bodo podražitev najbolj občutili tujci, ker da so njihova vozila ekološko manj sprejemljiva. Po spremembi sistema pa se je pokazalo, da je tudi tuj vozni park sodoben. Dokaz je izjemno povečana prodaja tablic ABC, ki omogočajo plačilo »ekološko« nižje cestnine.

Pri cestninjenju mora država paziti, da bo Dars več denarja pobral s klasičnim cestninjenjem kakor z vinjetnim sistemom, saj evropska birokracija prihodke od zadnjega obravnava kot obdavčitev. Če bi se razmerje podrlo, bi Darsov dolg za gradnjo avtocest tudi formalno postal državni dolg.

Po uvedbi vinjetnega sistema sredi leta 2008 so se avtocestne nalepke z letošnjim letom drugič podražile: namesto 95 evrov stanejo letne za osebna vozila 110 evrov, za motocikle pa 55 evrov. S podražitvijo je bil znova uveden cestninski razred za kombije, za katere nalepke zanje pa stanejo v prosti prodaji 220 evrov, po nekajtedenskih pogajanjih pa bodo vinjete za kombije za velike družine in za invalide subvencionirane, tako da bo zanje cena enaka kot za druga osebna vozila.

Osebni promet po avtocestah cestninijo v večini evropskih držav – vinjetni sistem se je pojavil tudi v najnovejši nemški koalicijski pogodbi, uvedli pa naj bi ga samo za v tujini registrirana vozila. To je diskriminatorno in ne bi smelo prestati presoje v Bruslju. Še zlasti ker tudi slovenski uporabniki slovenskih cest plačujejo ob registraciji cestnino. O uvedbi vinjetnega sistema razmišljajo tudi naši južni sosedje, pri katerih je zdaj sistem, po odprtju odseka jadranske avtoceste do Ploč in pred napovedano prodajo koncesije dveh sedanjih upravljavcev, najbolj raznovrsten. Cestnino zaračunavajo po prevoženih kilometrih, pri elektronskem plačevanju pa so v uporabi kar trije sistemi.