Tiskane izdaje
Na Družbi za avtoceste (Dars) vidijo tri glavne poti reševanja vprašanja prestrukturiranja skoraj trimilijardnega dolga družbe. Gre za novi zakon o državnem poroštvu za Dars, ki je v pripravi, dogovarjanje z bankami o reprogramu posojil in bolj finančno vzdržen model cestninjenja. Ob tam pa na Darsu zagotavljajo, da poslujejo stabilno, poroča STA.
Darsov dolg je konec junija znašal dobrih 2,76 milijarde evrov, pri čemer gre le za glavnice posojil. Ob predpostavki, da se posojilni pogoji do leta 2037 ne bi bistveno spreminjali, to pomeni skupno približno 3,4 milijarde evrov obveznosti v naslednjih 25 letih, pojasnjujejo na Darsu. Ves dolg je zavarovan s 100-odstotnim državnim poroštvom.
Za dobro milijardo evrov obveznosti v plačilo zapade v naslednjih letih. Letos mora Dars odplačati za dobrih 192,1 milijona evrov glavnice in obresti, prihodnje leto skoraj 365,3 milijona, v letu 2015 za 245,7 milijona evrov in leta 2016 za 274,4 milijona evrov.
Čeprav na Darsu zagotavljajo, da je njihovo poslovanje vseskozi pozitivno z zelo stabilnim denarnim tokom, pa dinamika odplačil v prihodnjih petih letih po njihovih besedah pomeni, da letni prihodki ne bodo zadoščali za poplačila dolga po posameznih letih. Zato bo treba del tega obstoječega dolga prestrukturirati, bodisi s podaljšanjem ročnosti določenim obstoječim posojilom ali z novo zadolžitvijo za poplačilo obstoječih obveznosti.
Trije koraki do rešitve
Rešitev za nastalo zagato vidijo v treh korakih. V pripravi je tako že predlog novega zakona o državnem poroštvu za Dars. Zakon naj bi družbi omogočil aktivno upravljanje z dolgom, prestrukturiranje posojilnega portfelja in pravočasno zagotovitev vseh potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga.
Dars bi se lahko tako ob vsakokratnem soglasju ministrstva za finance zadolževal za poplačilo obstoječih dolgov v primeru, da se s takim poplačilom pridobi bolj optimalna struktura obveznosti, tako z vidika ročnosti kot z vidika obrestne mere.
S tem naj bi bilo omogočeno podaljšanje ročnosti odplačevanja posojil, ki bo skladno z življenjskim obdobjem infrastrukturnih projektov in bo uravnotežena po časovnih obdobjih. Zakon po pojasnilih Darsa tako ne bo temeljil na predpostavki dodatnega ali večjega dolga družbe in s tem višjega potencialnega bremena države, temveč predvsem daljšo ročnost obstoječe ravni dolga.
Dars poleg tega pospešeno opravlja pogovore z bankami zaradi refinanciranja v letu 2009 najetih posojil, z enkratnim odplačilom glavnice v letu 2014 v skupnem znesku 202 milijona evrov.
Družba je z eno od bank po uspešno zaključenih pogovorih že sklenila aneks h kreditni pogodbi z namenom reprogramiranja posojila za 47 milijonov evrov, z dvema bankama pa pogovore glede podaljšanja ročnosti posojilom, ki zapadejo prihodnje leto, nadaljujejo. Na Darsu pričakujejo, da bodo uspešni tudi pri teh dveh bankah in da bo vseh 202 milijona evrov reprogramiranih.
Tretji potrebni korak pa je po Darsovih navedbah takšna cenovna politika, ki bo omogočala vzdržen model servisiranja dolga v bodoče. Sleherno izboljšanje cenovne politike bo pomembno prispevalo k vzdržnosti odplačila dolga in bi bilo potrebno prestrukturirati bistveno manjši del dolga, so prepričani na Darsu.
Del tega je tudi »ob čim nižjih stroških za tovorna vozila cestniniti celotno avtocestno omrežje, ne le sedanjih devet desetin«. To je moč doseči z elektronskim cestninjenjem za tovorna vozila, še pravijo na Darsu, pri čemer pa se pri izvedbi razpisa stalno zapleta.
