Tiskane izdaje
V Sloveniji so danes prvič obvezne davčne blagajne, a velik delež zavezancev nanje še ni pripravljen, kaže statistika finančne uprave. Predvideli so, da se bo v sistem potrjevanja računov vključilo okoli 70.000 zavezancev, med prazniki jih je račune po novem postopku označevalo 17.925.
Po zakonu o davčnem potrjevanju računov je prelomni datum za sistem davčnih blagajn 2. januar, potem ko se je 1. decembra začelo enomesečno poskusno delovanje. Zavezanci so lahko preizkusili svoje elektronske naprave in povezave, finančna uprava pa delovanje informacijskega sistema. Ta računom dodeli dve značilni oznaki: EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa) in ZOI (zaščitna oznaka izdajatelja računa).
Davčne blagajne ni mogoče uporabljati brez namenskega digitalnega potrdila, ki je brezplačno. Doslej si je 35.790 naročnikov priskrbelo 45.039 potrdil, a očitno jih skoraj polovica še ne uporablja. Elektronske naprave za izdajanje računov zdaj še niso obvezne, saj je prihodnji dve leti še vedno mogoče uporabljati papirna potrdila iz vezane knjige računov z oznako finančne uprave, a tudi ta je treba najpozneje v desetih dneh vnesti v informacijski sistem finančne uprave.
Preventivni nadzori in pomoč
Predstavniki računalniških podjetij, ki naročnikom urejajo davčne blagajne, so napovedali, da zaradi prekratkega roka za priprave do 2. januarja ne bodo mogli poskrbeti za vse zavezance, ki čakajo na njihove storitve. Pri ministrstvu za finance so poskušali doseči, naj podaljša poskusno obdobje, a brez uspeha. »Kolegi informatiki so pred prazniki predvideli, da jim pri kakšnih 30 odstotkih strank programov ali opreme za davčne blagajne ne bo uspelo namestiti do roka. Mislim, da so kar dobro ocenili,« pravi Janko Kuhar, direktor podjetja Elektronček, ki strankam ureja davčne blagajne.
V statistiki tudi društva
Statistika o davčnih blagajnah, kaže, da je uporabnikov davčnih blagajn za zdaj veliko manj, kot so načrtovali, in najbrž se jih na tisoče še ni prilagodilo zakonu. »Vedeti pa moramo, da smo med predvidenih 70 tisoč uporabnikov vključili tudi številna društva, ki se jim z blagajnami ne mudi, saj izdajajo le malo računov,« pravi Stojan Glavač iz generalnega finančnega urada.
Izdajatelji računov, ki po novoletnih praznikih danes že poslujejo, a se še niso vključili v sistem davčnih blagajn, kršijo zakon o davčnem potrjevanju računov, zato je zanje v ospredju vprašanje, ali jim že danes grozijo visoke kazni. Zakon predvideva od 800 do 75.000 evrov globe za manjše davčne prekrške in od 1200 do 150.000 evrov za hujše in posebej hude davčne prekrške.
Nadzorniki finančne uprave se bodo januarja, pojasnjujejo v generalnem finančnem uradu, osredotočili na opozorila in pomoč zavezancem, a le, če bodo ugotovili, da zakona ne kršijo načrtno. Če bodo pri zavezancu ugotovili, da še nima davčne blagajne, a se nanjo pripravlja, ga bodo torej le opozorili in mu pomagali, pravi Stojan Glavač.
In pri katerih zavezancih nadzorniki ne bodo popustljivi? »Strožje bodo nastopili pri tistih, ki sploh ne bodo izdajali računov in bodo preprosto ignorirali uvedbo davčnih blagajn,« pojasnjuje sogovornik in doda še delo na črno.
Stara naprava le izjemoma
Ravnanje nadzornikov na terenu bo po besedah Stojana Glavača odvisno od primerna do primera. Vsekakor bodo poskušali ugotoviti, kaj je zavezanec že naredil za vključitev v sistem davčnih blagajn: »Upoštevati bomo vse okoliščine pri zavezancu. Preverili bomo, na primer, ali je davčno blagajno naročil, a mu jo ponudnik še ne more zagotoviti.« Ekipe na terenu pa bodo imele tudi možnost, dodaja sogovornik, da v primeru grobih kršitev sistema davčnih blagajn ukrepajo strožje.
Vezane knjige računov so rezervna možnost za zavezance, ki jim danes še ni uspelo urediti davčnih blagajn, poudarjajo v finančni upravi. Na voljo jim je tudi program miniblagajna na spletni strani finančne uprave, prek katere je mogoče potrjevati in tudi izdajati preproste račune. »Le kot izhod v sili dopuščamo možnost, da zavezanec zdaj še izdaja račune na stari elektronski napravi, ko pa bo imel davčno blagajno, bo vse te račune naknadno vnesel v sistem za potrjevanje. Uporabil bo datum, ko je račun izdal. Finančna uprava bo vztrajala, da morajo biti od 2. januarja dalje davčno potrjeni vsi računi,« v njenem imenu pojasnjuje Stojan Glavač.
V povezavi z izdajanjem računov na elektronskih napravah, ki še niso vključene v sistem davčnih blagajn, posebej poudarja, da je to lahko le kratkotrajna rešitev in izjema: »Gre za primere, ko je zavezanec res storil vse, da bi pridobil davčno blagajno, pa mu je iz objektivnih vzrokov še ni uspelo dobiti. Sprejemljivo je, če gre za nekaj dni do vzpostavitve in zavezanec na dan izdaja veliko računov. Govorimo torej o izjemnih okoliščinah.«
Čakajo na informatike
Predsednik Združenja malih trgovcev pri gospodarski zbornici Jože Vencelj pravi, da je sam in večina njegovih kolegov malih trgovcev davčne blagajne zagnala še pred 2. januarjem, tako da so jih lahko preizkusili: »Imamo pogodbo z računalniškim podjetjem, ki redno vzdržuje naše naprave in programe. Lahko pa vam povem, da so bili informatiki kar več ur v našem podjetju, preden so naše elektronske naprave nadgradili v davčne blagajne. Ni tako preprosto, kot so nekateri predvidevali.« Šele ko začnejo računalničarji urejati sistem, se izkaže, ali bo moral lastnik zamenjati še kakšen kos opreme, pravi sogovornik, tako pa naraščajo tudi stroški, povezani z novim sistemom. »Mali trgovci, ki so se začeli na davčne blagajne pripravljati malo bolj pozno, so danes najbrž v težavah. Računalniški strokovnjaki so preprosto preveč zasedeni, da bi lahko v kratkem času pomagali vsem,« še pravi Jože Vencelj.
Tudi Janko Kuhar pravi, da so informatiki v tem času izjemno obremenjeni: »Najeli smo dodatne sodelavce, delali smo od petih zjutraj do desetih zvečer, za praznike pa smo si le malo oddahnili.« Veliki sistemi nimajo težav, pravi, saj imajo vsi pogodbe z računalniškimi servisi ali pa imajo svoje strokovnjake. V težavah so številni mali zavezanci, ki rednih serviserjev nimajo, zdaj jim ne ostane drugega, kakor da čakajo: »Najslabše je, če poskušajo sami namestiti namensko digitalno potrdilo in tega ne naredijo prav. V tem primeru ga moramo izbrisati, lastnik blagajne ga mora prek sistema eDavki preklicati in naročiti novega.«
Niso obvezne za vse
Ponudniki storitev, ki le redko izdajo račun, zdaj nimajo velikih skrbi - upoštevati pa morajo, da so račun dolžni potrditi, tudi če kupec z gotovino plača le majhen del vsote. Pripraviti se morajo tudi na možnost, da se bodo s stranko dogovorili za nakazilo na transakcijski račun, nazadnje pa bo prišla z gotovino.
»V računovodskih dejavnosti gotovina ni običajno plačilo za naše storitev, običajno je nakazilo na transakcijski račun. V primeru, da se bo taka nenavadna situacija pri nas pojavila, bomo gotovino seveda sprejeli in verjetno uporabili program miniblagajna na spletni strani finančne uprave,« pravi lastnik zasebnega računovodskega servisa Sova in član upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov Tomaž Okorn.
