Davčne olajšave za najsodobnejše avtobuse

Ljubljana – Vlada predlaga parlamentu (ponovno) uvedbo 40-odstotnih davčnih olajšav za nakup avtobusov iz emisijskega razreda euro VI. V gospodarski in obrtno-podjetniški zbornici izključno za leto 2014 že mesece predlagajo enake olajšave tudi za avtobuse iz razreda euro V.

Državni zbor bi moral zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in o dohodnini spremeniti še ta mesec, sicer avtoprevozniki olajšav ne bi mogli uveljavljati. Po veljavni zakonodaji veljajo davčne olajšave le za električne in hibridne avtobuse ter za tovornjake z motorji iz razreda euro VI.

V zbornicah pojasnjujejo, da razlikovanje med tovornjaki in avtobusi ni logično, saj vsi proizvajalci vgrajujejo nove motorje najprej v tovornjake, potem pa z letom zamika še v avtobuse, tako da bi bilo normalno, da bi za leto 2014 veljale olajšave še za razred euro V., letos pa za euro VI., enako kot velja za tovornjake. V OZS so sicer zadovoljni tudi s sedanjo rešitvijo.

Predsednik sekcije za javni prevoz potnikov v linijskem in prostem cestnem prometu pri združenju za promet GZS Jože Baškovič opozarja, da je Slovenija že pred leti želela uvesti zelene avtobuse, a sta Mercedes in MAN povedala, da jih ne moreta narediti. Baškovič se tudi čudi, da se država zavzema za preusmeritev tovora s cest na tire in ohranja olajšave za tovornjake. Hkrati želi država čim več potnikov v javnem potniškem prometu, olajšav za nakup avtobusov pa ni.

V letu 2014 so prevozniki – družbe in fizične osebe – po podatkih direktorja združenja za promet pri GZS Roberta Severja kupili okrog 130 avtobusov iz razreda euro VI. in nekaj več kot sto avtobusov iz razredov evro V. in evro V. EEV. Ekološka razlika med avtobusi v razredih euro V. in VI. je minimalna, nabavna cena avtobusov iz razreda euro VI. pa je za okrog desetino višja od cene vozil iz razreda euro V.

Po podatkih GZS ima v Sloveniji okrog 2300 avtobusov izdane licence, po podatkih ministrstva za infrastrukturo pa je bilo ob koncu lanskega leta v Sloveniji registriranih 2576 avtobusov, od tega 133 z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam euro VI. Povprečna starost vseh avtobusov je bila 8,8 leta, 137 avtobusov v lasti fizičnih oseb pa 12,5 leta.

Cene najpogostejših novih (12-metrskih) visokopodnih turističnih in dolgolinijskih avtobusov se brez DDV gibljejo od okrog 230.000 do 400.000 in več evrov, linijski avtobusi za medkrajevni promet stanejo okrog dvesto tisočakov, avtobusi za primestni promet pa okrog 175.000 evrov. Električnih avtobusov na trgu ni, hibridni pa so vsaj dvakrat dražji od ostalih – in jih zato tudi nihče ne kupuje.

Gospodarski položaj v Sloveniji ni rožnat, menijo avtoprevozniki, zato bi bili lahko veseli, da se (po podatkih GZS povprečno deset let in pol) stari avtobusi nadomeščajo z novimi. Država naj z olajšavami ne bi izgubila veliko, avtoprevozniki pa bi na odprtem evropskem konkurenčnem trgu pridobili enake pogoje. Ob obrazložitvi zakonskih sprememb, ki so se jim sicer še pred tedni z vsemi štirimi upirali, so na finančnem ministrstvu ocenili, da bodo s spremembo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb prihodki državnega proračuna nižji za 1,3 milijona evrov.

Sekretar sekcije za promet pri OZS Bojan Pečnik meni, da bodo olajšav deležni tisti, ki imajo dobiček. Ker pri nas vozijo tudi tujci, posebej z vzhoda in juga, je na trgu konkurenca velika, 1,3-milijonski prihranek pa bo pripomogel h konkurenčnosti. Član UO sekcije pri OZS Peter Mirt pa, da imajo vse ostale panoge davčne olajšave pri nakupu osnovnih sredstev, le avtobusni prevozniki ne.