Skupina De Beers, ki proizvede največ grobih diamantov, je v prejšnjem letu povečala svoj dobiček za več kot polovico.

London - Skupina De Beers ima skupaj s podružnicami v lasti rudnike, s katerimi pokrivajo okrog 40 odstotkov letne proizvodnje diamantov in obvladujejo prodajne poti. Po teh letno potuje skoraj dve tretjini vseh diamantov, uporabljenih v draguljarstvu, iz podjetja s sedežem v Johannesburgu in Londonu pa sporočajo, da se je povpraševanje po surovih diamantih in drugih poli-miniranih kamnih lansko leto podvojilo.

Skupina je preteklo leto dosegla tudi največji delež od prodaje. Ta se je povečala za 27 odstotkov, prihodki od nje pa so znašali 6,5 milijarde dolarjev. Produkcija diamantov se je v zadnjih šestih mesecih sicer umirila, kljub temu pa  jim je na račun vse večjega povpraševanja potrošnikov uspelo povečali dobiček za skoraj polovico, poroča Guardian.

De Beers prispeva tretjino svetovne proizvodnje grobih diamantov, ki pridejo iz rudnikov v Južni Afriki, Bocvani, Namibiji in Kanadi. Nekatere 31,3-karatne diamante pridobivajo v rudnikih, ki so v njihovi lasti. V podjetju pravijo, da so vsi njihovi diamanti »conflict free« (pridobivajo jih v legalnih okoliščinah), več kot dve tretjini jih najdejo v Bocvani.

Za to leto sicer ne pričakujejo ravni iz leta 2011, a so prepričani, da se bo trg diamantnega nakita kljub negotovosti v svetovnem gospodarstvu še naprej širil zahvaljujoč se močnemu trgu luksuznih dobrin, izboljšanemu potrošniškemu razpoloženju v Združenih državah Amerike (največji diamantni trg) in stalno razvijajočem se kitajskem tržišču.

***

Mineral diamant (starogrško - neukrotljiv) je kristalnična oblika elementa ogljika (drugi tovrstni modifikaciji sta še grafit in fuleren). Je eden najbolj znanih in najuporabnejših izmed več kot 3000 znanih mineralov. Diamanti slovijo po svojih izstopajočih fizikalnih lastnostih - trdoti ter visoki lomnosti svetlobe. Te in druge lastnosti postavljajo diamant med najuporabnejše minerale v draguljarstvu in v številnih panogah industrije, kjer jih uporabljajo za rezanje, brušenje in vrtanje drugih trdih materialov.

Najpogosteje kristalizirajo v brezbarvni obliki. Poznamo jih tudi kot prosojno bele, rumene, zelene, modre ali rjave. Najbolj znana oblika diamanta je oktaeder. Najbolj bleščeči diamanti se uporabijo za dragulje. Diamante kot dragulje ocenjujemo po masi, jasnosti, barvi in rezu. Večina diamantov je odličnih izolatorjev, nekatere modre vrste pa se uporabljajo kot izjemni polprevodniki.

Izdelovanje in razpečevanje diamantov je v glavnem v rokah nekaj večjih podjetij. Ti posli potekajo v tradicionalnih središčih za trgovanje z njimi (najpomembnejši je Antwerpen v Belgiji). Skupina De Beers, ki ima sedež v južnoafriškem Johannesburgu in v Londonu, je v poslu z diamanti glavna že prek 100 let.

Najstarejši rudniki diamantov so v Indiji in na Borneu. Nekateri znani diamanti so: The Great Mogul, Regent, Pitt, Hope (moder diamant), Dresden (zeleni diamant) in Tiffany (rumeni diamant). V zgodnjem 18. stoletju so odkrili podobna nahajališča v Braziliji, leta 1867 pa še v Južni Afriki. V letih, ki so sledila tem odkritjem, je v svetu zavladala prava diamantna mrzlica.

Sintetične diamante so prvič uspešno proizvedli leta 1955, ko je raziskovalcem uspelo sintetizirati majhne kristale z mešanjem čistega grafita in katalista, ki so ju izpostavili velikemu pritisku in visoki temperaturi (3000 stopinj Celzija). Sintetične diamante danes pogosto uporabljajo v industriji, saj je njihovo pridobivanje enostavno in ker so cenejši od pravih diamantov.