Tiskane izdaje
Ljubljana – Nejavne družbe bodo morale v letna poročila za leto 2016 vključiti tudi izjavo o upravljanju podjetja ter razkriti kateremu kodeksu upravljanja sledijo. V ta namen bodo ministrstvo za gospodarstvo, Združenje nadzornikov Slovenije (ZNS) in GZS v nekaj tednih sprejeli tudi kodeks upravljanja za nejavne družbe, a v nekaterih družbah s tem niso najbolj zadovoljni.
Doslej so bile namreč k objavi izjav o spoštovanju načel enega od kodeksov zavezane le javne in državne družbe, novela zakona o gospodarskih družbah pa je to obveznost razširila na vse družbe, ki so zavezane k reviziji, torej tudi na nejavne. S tem se je število zavezancev povzpelo na 1300 družb.
Določila kodeksa niso zavezujoča, ampak vsebujejo priporočila, ki jih podjetja bodisi spoštujejo bodisi pojasnijo, zakaj jim ne sledijo. V Sloveniji imamo na voljo več kodeksov, ki sledijo dobrim praksam korporativnega upravljanja, in sicer kodeks javnih delniških družb, kodeks korporativnega upravljanja državnih družb, podjetja pa lahko imajo tudi lasten kodeks.
Kodeks upravljanja za nejavne družbe je bil do 18. februarja v javni razpravi, po prejetih pripombah pa naj bi ga organi pripravljavcev sprejeli v nekaj tednih.
Več koristi kot škode
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) sprejetje tega kodeksa podpira. Kot pojasnjuje Igor Knez iz GZS, so se temu projektu pridružili, zato da bi izboljšali korporativno upravljanje, s katerim so imeli v preteklosti veliko težav in tudi hude posledice za podjetja. »Izkušnje kažejo, da so podjetja z boljšim korporativnim upravljanjem v boljšem položaju,« pravi Knez.
Priznava, da sledenje priporočilom kodeksa res prinaša nekaj dodatne administracije, vendar je pozitivnih vplivov bistveno več. S tem se daje dodaten ugled podjetju, ki takšnemu kodeksu sledi.
Razkrivamo preveč
A vsi vodilni v nejavnih družbah nad tem niso najbolj navdušeni. Predsednik uprave Kovinoplastike Lož Peter Nelec meni, da je to katastrofa. »Mi smo podjetje v zasebni lasti in vemo, kakšne podatke, ki jih drago plačamo, lahko dobimo o naši konkurenci v Rusiji, Nemčiji, Angliji ... Skoraj nič. Mi pa moramo razkrivati take podatke, da se čitamo kot odprta knjiga,« pravi. Kot pojasnjuje, lahko konkurenti njihovo letno poročilo že zdaj kadarkoli dobijo na Ajpesu. »Z dodatnimi razkritji pa bomo še dodatno povedali, kakšni smo navznoter. Namesto da bi šli v obratni smeri in zaščitili slovensko gospodarstvo, pa se le še dodatno razkrivamo,« opozarja Nelec.
Kodeks je preveč obvezujoč
Do kodeksa za nejavne družbe je kritična tudi predsednica upravnega odbora SKB banke Cvetka Selšek. Kot pravi, ne nasprotuje sprejetju kodeksa upravljanja za nejavne družbe, ampak ga podpira. Hkrati pa meni, da je konkreten predlog kodeksa za nejavne družbe preveč podroben in terja preveč pojasnjevanja v primeru odstopanj, še posebej pri bankah, ki že tako in tako imajo veliko lastne regulative. Glede tega bi bilo po njenem mnenju koristno, če bi sestavljavci kodeksa sodelovali z bančnim združenjem, če želijo njihov pristop. Selškova meni, da bi bilo, glede na to, da je lastniška struktura nejavnih družb različna, bolje, če bi bil ta kodeks manj obvezujoč.
Direktor Količevo Kartona Branko Rožič pojasnjuje, da je njihova družba del velike mednarodne skupine Mayr-Melnhof, ki ima svoj kodeks in kotira na Dunajski borzi. Dodaja, da bodo tudi v prihodnje ostali znotraj teh pravil, če bo treba, pa bodo upoštevali tudi slovenske smernice.
»Spoštuj ali pojasni«
Generalne sekretarke ZNS Irene Prijović negativni odziv v delu gospodarstva ne preseneča, saj, kot ugotavlja, vsaka taka novost terja določen čas. Pojasnjuje, da je namen kodeksa izboljšati korporativno upravljanje teh družb in preglednost poslovanja. Poudarja še, da gre pri kodeksu zgolj za priporočila, ki niso obvezujoča, ampak lahko podjetje po načelu »spoštuj ali pojasni« vedno pojasni tudi odstopanje od njih. Družbe bodo lahko sledile tudi kakšnemu drugemu kodeksu.
Nejavne družbe je k objavi izjave o upravljanju, ki naj vsebovala tudi informacijo, kateremu kodeksu podjetje sledi, zavezala novela zakona o gospodarskih družbah, ki je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo. »Naš namen ni bil postavljati dodatne ovire, ampak družbam pomagati, da se začnejo zavedati priporočil dobre prakse. Če bodo ugotovile, da ta priporočila zanje niso primerna, pa bodo še vedno lahko povedale, zakaj jih ne upoštevajo,« je ob pripravi kodeksa za Delo povedal Dušan Pšeničnik z ministrstva za gospodarstvo.
