Tiskane izdaje
Svetovno investicijsko poročilo Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj (Unctad) kaže, da je bila lani Kitajska največja prejemnica tujih neposrednih investicij, med desetimi največjimi državami po obsegu tujih investicij pa je pet razvijajočih se držav. Upad investicij v ZDA je med drugim posledica umika Vodafona in drugih dezinvesticij. Najpomembnejši investitorji v tujini so še vedno podjetja iz ZDA, tej sledita Hongkong in Kitajska, največja evropska investitorica Nemčija pa je v svetovnem merilu na petem mestu.
Glede na dosedanje trende in rezultate anket med multinacionalkami za letos Unctad pričakuje 11,4-odstotno rast investicij, a ob predpostavki, da ne bo večjih nestabilnosti. V razvitih državah naj bi letos rast investicij bila 23,8-odstotna, v razvijajočih se pa 3,3-odstotna. Za prihodnje leto Unctad predvideva 8,4-odstotno rast, leta 2017 pa 16,2-odstotno.
»V Sloveniji smo imeli zadnja leta zelo šibke izhodne investicije. Slovenske multinacionalke že zadnjih deset let, sploh pa po krizi zelo izgubljajo svojo pozicijo na trgih,« je pojasnila Andreja Jaklič s Centra za mednarodne odnose pri fakulteti za družbene vede. Lani je bilo iz Slovenije malo odlivov investicij, le devet milijonov dolarjev, medtem ko je bilo prilivov predvsem zaradi prevzemov podjetij za 1564 milijonov dolarjev. Z Andrejo Jaklič smo se pogovarjali o investicijah v Sloveniji in po svetu.
Investicijski tokovi v Evropi padajo, krepijo pa se v Aziji. Kaj nam to kaže, nas mora to skrbeti?
Podjetja iz drugih delov sveta so aktivnejša od evropskih, kar bo vplivalo na prodajo evropskih podjetij, ustvarjanje dodane vrednosti in na zaposlenost v Evropi. Te številke morajo zagotovo biti opozorilo oblikovalcem evropskih politik, evropskim podjetjem za njihove strategije in vsem iskalcem dela.
Kaj so razlogi, da Evropa izgublja?
Razvite, predvsem evropske države, so beležile manjše investicije zaradi več razlogov. Po eni strani je razlog v šibkih gospodarskih rasteh v teh državah. Po drugi strani se je oslabila dinamika prevzemov in združitev v tej regiji, saj je bilo takoj po začetku krize, ko so cene podjetij padle, več prevzemov in združitev. Mnoga podjetja vidijo poslovno okolje v Evropi kot preregulirano, s številnimi posebnostmi in še vedno nepopolnim delovanjem enotnega trga. Razlogi so tudi kriza v Grčiji ter sankcije proti Rusiji in politična nestabilnost, tako da so tranzicijske države v zadnjem letu zabeležile največji upad.
Stanje vhodnih investicij v Sloveniji znaša 25,7 odstotka, izhodnih pa 12,5 odstotka BDP, medtem ko je povprečje EU pri vhodnih 49,6 odstotka, izhodnih pa 56,4 odstotka BDP. Zakaj taka razlika?
Slovenija kot lokacija za neposredne naložbe v zadnjih letih izgublja privlačnost. Razlog je nespodbudno poslovno okolje. Investitorji, ki so tukaj že več let, opozarjajo na vedno iste ovire, največje med njimi so visoke obdavčitve usposobljene delovne sile in tog trg dela ter tudi šibko pravno varstvo. Velik minus za Slovenijo so tudi zelo dolgi postopki prodaj podjetij, veliko postopkov se je tudi izkazalo za nekredibilne. Tretji razlog pa je zelo aktivna konkurenca okoli nas; vse države se trudijo s promocijo in privabljanjem tujih investicij, tudi bistveno manj razvite države od nas, ki so v zadnjih letih na tem področju naredile velike premike.
Te težave kažejo, kaj bi bilo treba storiti za privabljanje tujih investitorjev
K izboljšanju poslovnega okolja je treba pristopiti zelo celovito. Ko bo prijazno za domača podjetja, bo tudi za tuja. Pomembno je, da so prodaje podjetij predvidljive ter brez presenečenj in odpovedi tik pred koncem prodaj. Na tem področju je izboljšanje mogoče zelo hitro. Potrebno je nadaljevanje promocijskih aktivnosti in spodbud, ki primerjalno gledano niso slabe in imajo učinke, a ne morejo nadomestiti slabosti poslovnega okolja. Pri tem je nujen sistemski pristop, treba je nasloviti dolgotrajne ovire, da se opazi napredek pri učinkovitosti trga dela, obdavčenju in bežanju visoko usposobljenih, učinkovitost javne uprave, pravnemu varstvu, drugih slabih praks ... Zgolj znižanje davka na dobiček ni dovolj.
Opazen je beg multinacionalk iz Slovenije, denimo v Zagreb.
Slovenija je zamudila priložnost, da bi bila hub za jugovzhodno Evropo, kar se kaže tudi v anketah, ki jih delamo s Spiritom. Pri nekaterih manjših podjetjih je ta motiv še prisoten, sicer pa smo to priložnost zamudili.
Kaj kažejo rezultati prevzetih podjetij, denimo Heliosa, Letrike, Mercatorja?
V Heliosu in Letriki so zelo dobri rezultati: povečanje dobičkonosnosti, zmanjšanje zadolženosti. Helios je super vzorčni primer, kako močno so prevzem posamezniki, vključno z gospodarskim ministrom, napadali, rezultati pa danes kažejo, da to niti slučajno ni bilo upravičeno. Ostalih podjetij nisem tako podrobno spremljala, Mercator tako težje komentiram. Na splošno lahko rečemo, da lani prevzeta podjetja že kažejo izboljšanje v upravljanju, učinkovitosti, rasti prodaje, racionalizaciji, reformah. Podatki konstantno kažejo, da so delavci bolje plačani v podjetjih v tuji lasti, v povprečju ustvarjajo večjo dodano vrednost, torej dela se poslovno. Teorija in praksa kažeta, da je za državo zelo pomembno imeti lastne multinacionalke, ker so jedro inovativnosti, znanja in tako naprej. Najboljši scenarij za državo je, če ima sposobne menedžerje, ki te družbe upravljajo. Če pa to ne poteka, kot je treba, kar se je dogajalo z mnogimi slovenskimi multinacionalkami, pa se kažejo podružnice tujih podjetij kot druge najbolj inovativne, produktivne in rastoče.
