Delavski predstavniki med dvema ognjema

Kako (ne)odvisni so predstavniki delavcev od uprave in svetov delavcev?
Objavljeno
06. marec 2018 23.55
Slovenija, Ljubljana, 20.Januar2010, Albert Pavlič in Silvo Berdajs na seji sveta delavcev Slovenskih železnic. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Maja Grgič
Maja Grgič

Ljubljana – Nedavni zaplet z notranjim nadzornikom v Luki Koper in aktualni spor okoli delavskega direktorja v Slovenskih železnicah ponovno odpirata vprašanje vloge in položaja zaposlenih pri korporativnem upravljanju. ZNS zato zdaj pripravlja priporočila dobre prakse, za kar se zavzemajo tudi v stanovskem združenju.

Slovenija ima po vzoru Nemčije podobno kot mnoge evropske države uzakonjen sistem delavskega soupravljanja, večinoma prek predstavnikov v nadzornem svetu, v večjih podjetjih pa tudi prek delavskih direktorjev. Zlasti v nekaterih državnih družbah so delavski predstavniki močna upravljavska sila.

Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS) Irena Prijović pravi, da notranji predstavniki nedvomno prinašajo dodano vrednost in da soupravljanja ne smemo soditi le po slabih zgledih. Ker pa se v praksi med predstavniki zaposlenih pojavlja kar nekaj dvomov, kako ravnati v določenih primerih, želijo v združenju skupaj z njimi sprejeti priporočila dobre prakse sodelovanja zaposlenih pri upravljanju družbe.

V ta namen so med nadzorniki družb, ki zastopajo kapital ali zaposlene, opravili anketo, ki je pokazala različne poglede na nekatera vprašanja. Tako se kar četrtina delavskih predstavnikov pred odločanjem posvetuje s svetom delavcev (SD), 44 odstotkov pa občasno. Prav (ne)odvisnost delavskih predstavnikov od SD odpira največ polemik.

Informira naj uprava, ne nadzorni svet

Predstavniki delavcev v nadzornem svetu (NS) ali upravnem odboru (UO), kot pravi Prijovićeva, po zakonu o soupravljanju zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil SD v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in statutom družbe, ampak to še ne pomeni, da interese zaposlenih uveljavljajo na račun interesa družbe. »Vsi člani NS morajo delovati v dobro družbe. Ko so člani izvoljeni v nadzorni svet družbe, ne glede na to, ali zastopajo interese zaposlenih ali kapitala v NS, sprejemajo odločitve kolektivno, za kar nosijo osebno odgovornost (in ne na primer SD). Pomembno je, da člani NS ne delujejo kot delegati tistih, ki so jih v NS predlagali,« dodaja. Poudarja, da je treba informiranost sveta delavcev uravnoteževati prek uprave in ne prek NS. S tem je povezano tudi področje razkrivanja poslovnih skrivnosti.

Drugo takšno področje je (ne)odvisnost od uprave, saj so delavski predstavniki po eni strani upravi nadrejeni, po drugi pa vodstvo nastopa kot njegov delodajalec. Anketa ZNS je pokazala, da zlasti predstavniki kapitala v pomembnem deležu dvomijo o njihovi neodvisnosti. »Notranji predstavniki bodo vedno v tem položaju, a pomembno je, da vsi deležniki to razumejo,« pravi Prijovićeva.

V Združenju svetov delavcev Slovenije (ZSDS) so ob nedavnem poskusu nove uprave Luke Koper, da bi odpustila delavskega predstavnika v NS, opozorili na vse več pogromov nad delavskimi predstavniki. Izpostavili so še Kovinoplastiko Lož, Steklarno Rogaška, Zavarovalnico Triglav, Infrastrukturo Bled ... »Vse več je pritiskov na delavske predstavnike. To je velik problem,« opozarja Mato Gostiša iz ZSDS, ki rešitev vidi v krepitvi delovnopravne imunitete.

Za sodelovanje pri smernicah

Oblikovanju smernic za delavske predstavnike je Gostiša naklonjen, vendar poudarja, da bi morale biti usklajene z njihovim združenjem, ki že ima svoja priporočila na tem področju. Tako Gostiša meni, da dileme glede razmerja predstavnikov do sveta delavcev ni: »Bistvo delavskih predstavnikov je, da v te organe prodrejo interesi zaposlenih, ki pa jih lahko artikulira le SD.« A to po njegovih besedah ne pomeni imperativnega mandata za glasovanje, ampak je treba stališča SD usklajevati z interesi drugih deležnikov.

Visoki delavski prejemki

Prah vedno znova dvigujejo tudi prejemki delavskih predstavnikov, ki niso majhni. Delavski direktor v Slovenskih železnicah je v letu 2016 zaslužil 47.200 evrov bruto, v Luki 169.000 evrov bruto in v Petrolu 84.000 bruto. Delavski nadzornik Mercatorja je istega leta prejel 19.000 evrov bruto, v Petrolu 18.000 bruto in v Luki 21.000 evrov bruto.

V Nemčiji mnogi delavski predstavniki del zaslužka namenijo sindikatom, ki jih na to funkcijo imenujejo. Pri nas bi bilo to po mnenju Gostiše težko izvedljivo, po zakonu jim namreč pripada enak prihodek, nosijo pa tudi odškodninsko odgovornost.