Delo kadarkoli in kjerkoli je lahko tudi težava

Približno petina ljudi dela tudi na daljavo. Kljub nekaterim prednostim se s tem povečajo tveganja za nadpovprečno obremenitev.

Objavljeno
15. februar 2017 18.09
shutter/stres
Damjan Viršek
Damjan Viršek

Petina zaposlenih v Sloveniji opravlja svoje delo (tudi) na daljavo, kar je nad povprečjem držav članic EU. Teledelo omogoča in pospešuje predvsem vse širša uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Je delati od doma (ali »s terena«) prednost ali slabost? Odgovori nisi enoplastni.

»Sodobne komunikacijske tehnologije lahko omogočajo, celo olajšujejo vzpostavljanje boljšega ravnotežja med delom in prostim časom, hkrati pa tudi povečujejo možnost za prekrivanje posameznikovega delovnega in osebnega življenja. Mnogo je odvisno od kraja dela in od značilnosti posameznega poklica, ki ga opravljamo,« je včeraj ob predstavitvi študije o učinkih dela na daljavo povedal Jon Messenger, sodelavec mednarodne organizacije za delo ILO in soavtor poročila.

Jon Messenger Foto: AP

Ena od zanimivejših ugotovitev študije, ki je analizirala razmere v petnajstih (pretežno razvitih) državah, je, da lahko na ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi učinki teledela bistveno vpliva to, kakšna je vloga dela na daljavo v razmerju med zaposlenim in delodajalcem.

Stres in neplačane nadure

Kadar zaposleni svoje delo primarno in stalno opravlja od doma, ima največ možnosti, da iz teledela »potegne« dobre strani za uravnoteženje svojega poklicnega in osebnega življenja. V razmerah, ko je teledelo dopolnilo pisarniškega, se poveča možnost, da postane delo od doma oblika neplačanih nadur – saj ga opravimo zvečer ali pa med vikendi.

Še posebej stresno pa je lahko delo na daljavo s terena – ko na primer nekatere bolj ali manj nujne stvari rešujemo s pomočjo tablice ali telefona v času, ko na službeni poti čakamo na nadaljevanje potovanja na letališču ali pa nam ostane nekaj več časa pred naslednjim sestankom ...

V državah EU dela stalno od doma povprečno tri odstotke zaposlenih - največ, skoraj devet odstotkov, na Danskem. Z občasnim delom na daljavo (to je tistim, ki vključuje večerno delo in delo ob koncu tedna) se sooča 10 odstotkov zaposlenih, z intenzivnim mobilnim delom (na primer na službeni poti) pa pet odstotkov zaposlenih.

Teledelavci pogosteje moški

Razlike med posamičnimi članicami so velike, prav tako pa je pogostost teledela odvisna od poklicne skupine. V večini držav je bolj pogosto pri ljudeh, ki opravljajo samostojne in intelektualne poklice ali pa so menedžerji. Prav tako pogosto delajo na daljavo uradniki, ki zagotavljajo podporo svojim predpostavljenim, ter prodajno osebje. Teledelo pogosteje opravljajo moški kot ženske, zanimivo pa je, da so v skupini teledelavcev, ki delo stalno opravljajo od doma, ženske bolj prisotne.

Za povečavo kliknite na grafiko: Infografika: Delo


Pozitivni učinki, ki jih v teledelu vidijo zaposleni, so predvsem zmanjšanje časa, ki bi ga sicer porabili za prevoz na delo, večjo avtonomijo in fleksibilnost pri organizaciji delovnega časa, boljše splošno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter višjo produktivnost. Tudi podjetja poudarjajo izboljšanje ravnovesja med službenim in zasebnim, kar vodi v višjo produktivnost in dobičkonosnost. Za podjetja je ugodno tudi, da se zmanjša potreba po pisarniških površinah in s tem povezani stroški.

Pomanjkljivosti, ki pridejo do izraza pri delu na daljavo, pa so predvsem težnja k podaljševanju delovnih ur in prekrivanje domačih in službenih obveznosti, kar lahko vodi k povečanju obremenitev, povezanih z delom. Tem težavam so precej bolj od zaposlenih, ki delajo od doma redno in polni delovni čas, izpostavljeni tisti, ki na ta način delajo občasno. Razlaga za to je logična, saj občasno delo od doma pogosto pomeni, da si domov prinesemo tisto, česar v pisarni nismo mogli postoriti.

Oskar Vargas Foto: AP

»Prav zato je še posebej pomembno, da se posvetimo pojavu dodatnega dela od doma, ki ga omogočajo sodobne tehnologije. Pogosto ga lahko obravnavamo kot neplačane nadure, poleg tega je delavcem treba zagotoviti minimalna obdobja počitka, saj se le tako lahko izognemo negativnim učinkom na zdravje zaposlenimi,« je povedal Oskar Vargas, drugi avtor poročila iz organizacije Eurofunds.