Tiskane izdaje
Ljubljana – Delodajalci od vlade pričakujejo boljše poslovno okolje, bolj prilagodljivo delovno pravno zakonodajo, fleksibilnejši trg delovne sile, bolj stimulativne davke, manj birokratskih ovir in strukturne reforme, so sporočili na svojem petem letnem kongresu.
Delo je treba spodbujati skozi davke, a je nedavna vladna nedavna mini davčna reforma za delodajalce vnovično razočaranje, saj zvišanje davka na dohodek pravnih oseb pomeni le še dodatno obremenitev gospodarstva, ob tem ko poraba v javnem sektorju vseskozi narašča. Sej ekonomsko sopcialnega sveta se ne bomo udeleževali, dokler ne bo dialoga med vladno, delodajalsko in sindikalno stranjo, je povedal predsednik združenja delodajalcev Marjan Trobiš, sicer direktor podjetja Boxmark Leather.
Od vlade pričakujemo, da pripravi strategijo in začne vladati, je povedal predsednik uprave podjetja Kostak Miljenko Muha. Opozoril je še še na na birokratske postopke in administrativne ovire – recimo pri iskanju soglasij na upravnih enotah, kjer se predolgo čaka na gradbena dovoljenja, pol leta se po njegovem čaka tudi na odgovor Fursa.
»Od države želimo predvsem bolj fleksibilen trg delovne sile,« je izpostavil Marjan Batagelj, predsednik uprave podjetja Postojnska jama d. d. in predsednik kljuba slovenskih podjetnikov.
»Smo kljub vsemu zelo sezonska destinacija in smo tranzitna država. Čez zimo nas je je 150 do 170 redno zaposlenih, v sezoni pa nas dela približno 500. Torej moram hitro zaposlovati in hitro odpuščati. Zakaj ne bi imel na moji destinaciji, kjer je 94 odstotkov tujih gostov, zaposlene tudi Kitajce, Korejce, Indijce. To dela vsaka svetovna destinacija, saj je pomembna tudi komunikacija v vseh teh jezikih«.
Počivalšek ponudil roko delodajalcem
Prioritete gospodarskega ministrstva so v besedah kar precej podobne zahtevam delodajalcev: minister Zdravko Počivalšek jim je kot tri ključne ukrepe za večjo konkurenčnost predstavil odpravo administrativnih ovir, znižanje stroškov delovne sile in bolj prožno delovno-pravno zakonodajo. Ob tem je napovedal še nadaljevanje deregulacije poklicev, reformo gradbene zakonodaje (soglasje pri izdaji gradbenega dovoljenja bo zamenjano z mnenjem, ki ne bo moglo zaustaviti gradnje).
Kar zadeva davčno reformo, je »cenejša 13. in 14. plača le začetek, dajte nam priložnost, da s tem nadaljujemo,« je delodajalce pozval Počivalšek in napovedal, da »bodo spodbujali zaposlovanje na liberalnejši način«, ob nekaj zadnjih uspešnih tujih naložbah (Yaskawa, Melamin itd.) pa se je še pohvalil, da »imamo še nekaj naložbenih želez v ognju in verjamem, da jih bomo realizirali, ker imamo izobraženo in usposobljeno delovno silo.«
Vladne namere sta delodajalcem predstavila še državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič – napovedal je zakonske spremembe pri pavšalni obdavčitvi, obdavčitvi nepremičnin in zeleno proračunsko davčno reformo – in državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar, ki je opozoril na velike posledice staranja prebivalstva za trg dela.
Na velike demografske spremembe – v Sloveniji bo v dveh desetletjih (2011-2030) kar 140 tisoč delovno sposobnih manj, je opozoril tudi direktor Umarja Boštjan Vasle. Ob pomanjkanju delovne sile bomo morali povečati produktivnost, kjer je sicer Slovenija zdaj šele na 18 mestu v EU, s produktivnostjo smo namreč le na ravni 81 odstotkov povprečja Unije.
Zato potrebujemo strukturne reforme, saj če ne bo resnih sprememb v gospodarstvu, bomo šele leta 2028 na isti ravni po kupni moči na prebivalca, kot smo bili pred krizo (89 odstotkov povprečja Unije) – to pa bi pomenilo 20 let stopicanja na mestu, je še pribil Vasle.
