Tiskane izdaje
Radenci - Nedavna sklepa Vrhovnega sodišča RS, ki je zavrnilo dva zahtevka odvetnikov Rudolfa Šariča po reviziji dela denacionalizacijskega postopka Radenske, sta vsaj v tistem delu, v katerem je bila lastnica žena nekdanjega lastnika Anteja Šariča Wilhelmina, skoraj do konca izčrpala Šaričeve pravne možnosti, da bi prišel do nekoč odvzetega premoženja v Radencih.
Že revizijska zahtevka sta bila namreč izredno pravno sredstvo, sicer pa v tej zadevi pravnomočno veljata sodbi upravnega sodišča v Mariboru, ki je že januarja letos potrdilo odločitev upravne enote Gornja Radgona. Ta je leta 2012 zavrnila Šaričev zahtevek za vračilo 48-odstotnega deleža nekdanje, po drugi svetovni vojni podržavljene Radenske, ki je pripadal Wilhelmini Höhn Šarič. Upravna enota je zahtevek zavrnila na podlagi avstrijsko-nemške finančne in izravnalne pogodbe (FIP), saj so ugotovili, da je Vilma Höhn Šarič potem, ko se je takoj po vojni izselila v Avstrijo, tam izpolnjevala pogoje za pridobitev odškodnine po FIP in zato ne more biti denacionalizacijska upravičenka v Sloveniji. Njeno odločitev je pozneje potrdilo gospodarsko ministrstvo in upravno sodišče. Pavla Sladič - Zemljak in Jorg Sladič, odvetnika Rudolfa Šariča, sta v zahtevi za revizijo na vrhovnem sodišču sicer zatrjevala, da Wilhelmina v Avstriji nikoli ni dobila odškodnine po FIP, ker je imela tam preveč premoženja; da se Slovenija, ki ni bila stranka ali podpisnica FIP, na to pogodbo ne more sklicevati in da so s takšno odločitvijo upravne enote kršena načela mednarodnega javnega prava. Zatrjevala sta, da gre torej za pomembna pravna vprašanja in povzročitev velike škode denacionalizacijskemu upravičencu Rudolfu Šariču, vendar se vrhovno sodišče z njunimi trditvami ni strinjalo in je zahtevo po reviziji zavrglo.
Podobno pot gre tudi zahteva za vračilo deleža Radenske, ki je bil v lasti Anteja Šariča. To zahtevo je upravna enota zavrnila zato, ker je bil delež Šariču po vojni odvzet na podlagi Avnojskega odloka o prehodu sovražnikovega imetja v državno last in ga torej ni mogoče vračati po denacionalizacijski zakonodaji. Tudi to odločitev je gospodarsko ministrstvo že potrdilo, Šaričeva odvetnika pa sta tudi v tem primeru sprožila upravni spor na upravnem sodišču, ki pa še ni končan.
