Danny Wu bo skrbel za proizvodnjo slovenskih letal na Kitajskem

Intervju z Dannyjem Wujem, partnerjem Iva Boscarola v kitajskem podjetju Pipistrel Asia Pacific.

sob, 14.04.2018, 07:00

Jurong – Kitajci sledijo navadam iz drugih predelov sveta: igrajo golf, jezdijo konje, smučajo in po odprtju kitajskega zračnega prostora vse bolj tudi pilotirajo lastna letala. In tudi če le en odstotek kitajskega prebivalstva začne pilotirati, je to 14 milijonov ljudi. Danes pa je na Kitajskem le 2000 malih letal, potencial kitajskega trga opisuje Danny Wu, partner Iva Boscarola v podjetju Pipistrel Asia Pacific.

V tej kitajski družbi ima Danny Wu 49-odstotni, ustanovitelj ajdovskega letalskega proizvajalca Ivo Boscarol pa 51-odstotni delež. Na Kitajskem danes leti okoli 60 Pipistrelovih letal. Nekatera od njih imajo Kitajci na letališču v Tibetu na 5000 metrih nadmorske višine in jih testirajo za nadzor meje na višini 11.000 metrov. Pipistrel Asia Pacific bo v Jurongu, ki je 50 kilometrov oddaljen od velemesta Nanjinga in 250 kilometrov od Šanghaja, postavil tovarno letal. V njej bo delo dobilo najprej do 70, v drugi fazi 200, v polni proizvodnji do 800 letal na leto pa blizu 500 ljudi.


»Denar pri nakupu letala ne bo glavno vprašanje,« pravi Danyy Wu (levo). Foto: Nejc Gole/Delo


Tovarna letal je pomembna za Pipistrel, kako pomembna pa je za mesto Jurong in to bogato regijo?

Ta regija je ena najbogatejših na Kitajskem. Provinca Jiangsu je drugo največje gospodarstvo na Kitajskem, takoj za provinco Guangdong, ki je pri Hongkongu. Gospodarstvo province Jiangsu je deseto največje na svetu in ustvari 14 odstotkov celega kitajskega BDP. Poleg bogastva ima Nanjing, stara prestolnica Kitajske, blizu deset milijonov prebivalcev, torej ne primanjkuje ljudi z dovolj veliko kupno močjo, ki si lahko privoščijo letalo. Vse to smo upoštevali, ko smo razmišljali o lokaciji tovarne.

Kapaciteta tovarne bo do 800 letal na leto, na Kitajsko bo iz Ajdovščine in Gorice letno prišlo še sto letal. Kdo bodo kupci?

Kupci bodo različni. Največji delež strank bodo predstavljali zasebniki. Električne alphe in hibridne panthere, ki se bodo tu izdelovale, nista najdražja luksuzna izdelka na trgu. Dvosedežna alpha je lahko cenejša od uvoženega mercedesa ali BMW. Menim, da denar ni največje vprašanje pri razmišljanju o nakupu letala. Ljudje se bodo bolj spraševali, kaj početi z letalom, kako se naučiti leteti, kje hraniti letalo, kakšni so stroški vzdrževanja.

Kdo bodo ostali kupci?

Kitajska je pred kratkim odprla zračni prostor, zato imamo veliko novoustanovljenih letalskih podjetij in letalskih šol. Eden od pogojev za ustanovitev letalskega podjetja je lastništvo vsaj dveh letal. Izkušnje na Kitajskem kažejo, da so Pipistrelova letala idealna za ustanovitev takšne družbe, ker so precej cenejša kot cessne in helikopterji.

Kaj pa javni sektor, kot sta policija in vojska?

Absolutno. Vendar ima kitajska vojska za razliko od indijske, kjer so objavili svetovni razpis, pri nakupih pogoj, da je oprema izdelana na Kitajskem. Zato moramo najprej postaviti tovarno na Kitajskem. Imate prav, tudi ta segment kupcev si ogledujemo. Sedem Pipistrelovih letal za teste smo že prodali združenju kitajskih raziskovalnih vojaških inštitutov, ki odloča, ali varnostne sile nek izdelek nabavijo ali ne. Ti so sami prišli do nas in tako imamo že vzpostavljene kontakte. Poleg tega je v Nanjingu sedež vhodnokitajske vojaške cone. Zato je tu veliko vojaških raziskovalnih ustanov, vadbenih centrov, ostalih ustanov. To je nova prednost za tovarno v bližnjem Jurongu.

Kitajska bo do leta 2030 potrebovala 30.000 malih letal. Koliko tovrstnih letal je trenutno na Kitajskem?

Trenutno je na Kitajskem nekaj čez 2000 letal. Ko sem se začel ukvarjati z letalskim poslom leta 2012 jih je bilo le 800. Opažamo 20-, do 30-odstotno letno rast. Vsi proizvajalci na svetu ne morejo zadostiti povpraševanju s Kitajske v prihodnjih dvajsetih letih. Načrt kitajske vlade je izgradnja več sto letališč v nekaj letih. Priporočila so, da ima vsako okrožje, vseh je 2800, vsaj eno letališče. Nekatera jih imajo tudi več. Gremo torej v smeri številke 3000. Vendar je v ZDA 19.000 letališč, torej smo še v zelo začetni fazi. Poleg tega je načrt vlade povečati število letal v zasebni lasti iz trenutnih 2000 na 5000 do 6000 v prihodnjih treh ali štirih letih. Do leta 2030 to torej pomeni od 20.000 do 30.000 letal. Odrasel sem v Avstraliji z nekaj več kot 20 milijoni prebivalcev, ki ima 12.000 zasebnih letal. Tudi če le en odstotek kitajskega prebivalstva začne leteti, je to 14 milijonov ljudi.

Tudi Kitajska je velika država, tako kot Avstralija.

Tako je, obe državi sta veliki in je potreben transport od ene do druge točke. Drugi vidik pa je, da Kitajci sledijo ostalim glede njihovih navad ali nakupov. V zadnjih desetih letih je denimo golf iz ničle postal vseprisoten. Enako je z jahanjem konj, smučanjem in verjamem, da tudi s pilotiranjem zasebnih letal. Mentaliteta srednjega sloja je, da če imaš ti letalo, potem jaz potrebujem dve.


Slovesno polaganje temeljnega kamna kitajske tovarne ultralahkih letal. Foto: Nejc Gole/Delo

Kako pomembno je za Kitajsko zeleno in ekološko, torej da so letala električna ali hibridna?

V zadnjih nekaj letih so kitajske oblasti veliko vložile tako finančno kot kadrovsko v čiščenje onesnaženja, ki so ga pustile prejšnje generacije. Kitajska je velika država, v kateri je mnogo zelo onesnaženih krajev. Vendar je večina kitajskih mest podobna Jurongu, torej so večinoma zelo čista. Politika varovanja okolja je v mnogih pogledih najstrožja na svetu. Na primer, Kitajska je prva država, tudi pred ZDA ali EU državami, ki je predlagala, kar zdaj tudi uzakonjujemo, da do leta 2025 vozila s pogonom na notranje izgorevanje ne bodo več proizvajali na Kitajskem. To je velika odločnost. Statistika kaže, da se je v zadnjih petih letih število sončnih dni v velikih mestih, kot je Peking, povečalo za 20 do 30 odstotkov na leto. Tudi mesto Jurong si ne želi investicij, ne glede na njihovo vrednost, če škodujejo tukajšnjemu okolju. Podpirajo torej visokotehnološke investicije, tudi tovarno Pipistrelovih električnih in hibridnih letal. Jurong je primer, kaj se dogaja na Kitajskem.

Magna bo v tej regiji postavila tehnološki center za električne avtomobile.

Pred olimpijskimi igrami leta 2008 je bilo v Pekingu vsak dan registriranih 3000 vozil. Samo v Pekingu, kaj šele v celi Kitajski. Obrat takšne države iz vozil na notranje izgorevanje na vozila z električnim ali hibridnim pogonom bo vplival na cel svet. To je v skladu z vizijo Iva Boscarola o električnih letalih, ki so tiha in okolju prijazna ter tako odlična rešitev za Kitajsko. Tu je tudi ogromno velemest s prometnimi zastoji, zato je kitajska dober trg tudi za vertikalni letalnik, kot ga Pipistrel razvija za Uber.

Prijavi sovražni govor