Tiskane izdaje
Ljubljana – Desus in finančni minister Dušan Mramor bosta danes poskušala zbližati stališča o uvrstitvi Zavarovalnice Triglav v klasifikaciji naložb v strategiji upravljanja. Desus namreč vztraja, da mora biti Triglav dolgoročna in ne le začasna strateška naložba, kot je sklenila vlada.
To že dviguje temperaturo v koaliciji, saj premier Miro Cerar od Desusa pričakuje argumente za njihovo zahtevo, še posebej, ker se je po njegovih besedah ta stranka že strinjala z odločitvijo vlade.
Triglav je trenutno v 62,5-odstotni državni lasti, od tega je dobrih 34-odstotkov v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), 28 odstotkov pa v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po sedanjem predlogu strategije upravljanja bi bil Triglav opredeljen kot strateška naložba le dokler ne bi državni lastniki v tej družbi dobili nazaj glasovalnih pravic, potem bi to postala pomembna naložba. To bi se lahko zgodilo še letos. Ministrstvo za gospodarstvo je namreč že pripravilo predlog sprememb zakona o prevzemih, ki prinaša podlago za povrnitev glasov državnim lastnikom, ki so jih v preteklosti izgubili zaradi povečanja deleža.
Po prehodu med pomembne naložbe naj bi Zpiz v zavarovalnici ohranil najmanj 25 odstotkov plus delnico, lahko pa tudi več. SDH bi lahko svoj delež prodal. Pri tem pa bi Triglav po sedanjem predlogu sodil med šest izjem z razpršenim lastništvom, kjer posamezen zasebni lastnik ne bi smeli preseči državnega deleža. Strateški lastnik, ki bi imel v družbi večinski delež, torej ne bi bil mogoč.
V Desusu ne želijo, da bi lastniki Triglava postali tujci, poleg tega pa posebej izpostavljajo 34-odstotni delež Zpiza v zavarovalnici, ki je po zakonu predviden kot premoženje bodočega demografskega sklada, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ki bi bil namenjenega za pokrivanje primanjkljaja pokojninske blagajne.
Referendumska odločitev
Ta delež Triglava je v lasti Zpiza pristal po volji državljanov. Ti so leta 2007 na referendumu zavrnili, da bi ta delež, ki predstavlja nenominirani kapital za delež premij fizičnih oseb, prešel v last Kada. Država je zato s posebnim zakonom leta 2008 določila, da ta delež postane last Zpiza.
Vprašanje pa je, koliko prilivov lahko pokojninska blagajna pričakuje od Triglava. Delež Zpiza in SDH v Triglavu je bil po včerajšnji borzni ceni vreden 405 milijonov evrov. Triglav je državnim lastnikom lani nakazal za slabih 24 milijonov evrov dividend, od tega Zpizu dobrih 13 milijonov, drugo SDH. Skupščina zavarovalnice o letošnji dividendi še ni odločala, a ker nadzorni svet in uprava poleg redne predlagata še izplačilo izredne dividende, je mogoče izračunati, da bi država lahko prejela dobrih 35 milijonov evrov dividend, od tega Zpiz slabih 20 milijonov.
Triglav: Lastnik naj podpira naše cilje
Mramor in Cerar menita, da bi Triglav lahko igral večjo vlogo v regiji ter da mora za razvoj in rast imeti odprto možnost pridobivanja dodatnega kapitala. Podobno meni tudi večina opozicijskih strank in analitikov. V Zavarovalnici Triglav pa pravijo, da ni pomembno, ali je lastnik država ali zasebnik, ampak je ključnega pomena, da lastniki Triglava podpirajo strateške cilje skupine. »Od navedenega sta odvisna nadaljnji razvoj in rast Skupine Triglav in ne od vrste oziroma tipa lastniške strukture družbe same po sebi.«
V razpravi o tem, ali naj bo Triglav v strategiji upravljanja opredeljen kot strateška naložba, v kateri bo država ohranila več kot polovični delež ali ne, je eno ključnih vprašanj, ali bo zavarovalnica v prihodnje potrebovala sveži kapital za svojo širitev.
Kapital bi iskali po potrebi
V vodstvu Triglava pojasnjujejo, da je skupina s strategijo do leta 2017 svoje aktivnosti usmerila v krepitev položaja v regiji in razvoj Skupine Triglav kot centra zavarovalništva v Jugovzhodni Evropi. Kot jih je mogoče razumeti, zdaj dosegajo primerno raven kapitalske ustreznosti za izvrševanje njihove strategije, zato svežega kapitala ne potrebujejo, bi ga pa iskali, če bi se pojavile potrebe po njem: »Če bi se ponudile dodatne priložnosti za rast Skupine Triglav, ki bi presegale zmožnosti financiranja iz notranjih virov, bosta uprava in nadzorni svet delničarjem predlagala sprejetje ustreznih korakov.« Ni nepomembno, da ne država ne Zpiz nimata presežkov za dokapitalizacijo.
Neuradno je mogoče izvedeti, da tudi če bi se država sklenila delno lastniško umakniti iz Triglava, to zelo verjetno ne bi bila klasična prodaja, ampak bi to bilo zmanjšanje deleža z dokapitalizacijo. Delež države bi se s tem zmanjšal, a bi se njegova vrednost povečala.
Sindikati so za strateškost zavarovalnice
Predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič ugotavlja, da je predlog strategije nov korak k izgubi ekonomske in politične suverenosti. ZSSS zato zahteva več strateških in pomembnih naložb ter ukrepe za izboljšanje korporativnega upravljanja. Semolič meni, da bi morala vlada Triglav trajno in ne le začasno umestiti med strateške naložbe. Ta naložba je povezana s »stabilnostjo pokojninskega sistema in z njo se ne smemo igrati«, je dejal.
Simon Mastnak iz Alte je pred kratkim za Delo povedal, da na Zavarovalnici Triglav ne vidi nič strateškega. Ali bo ta v prihodnje potrebovala sveži kapital, je stvar strategije razvoja te zavarovalnice: »Če se namerava v regiji širiti s prevzemnimi ali drugačnimi aktivnostmi, potem bo verjetno potrebovala kapital. Če pa bo le ohranjala vodilno vlogo na domačem trgu in igrala stransko vlogo na trgih, kjer je prisotna, potem tega kapitala ne potrebuje.«
