Digitalizacija je priložnost, ne nevarnost

Menedžerski kongres: Za spremembe v podjetju je potrebna podpora zaposlenih.Tisti, ki že uvajajo novosti, izkazujejo boljše rezultate.

Objavljeno
30. september 2016 00.03
Milka Bizovičar
Milka Bizovičar

Portorož – »V gospodarstvu v Sloveniji vlada optimizem, ki ni neutemeljen. BDP je že skoraj dosegel raven iz leta 2008, pomembna razlika pa je, da tokrat stoji na zdravih temeljih: ne na zadolževanju, ampak na preverjeni strukturi kapitala,« je dejal predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik na današnjem prvem dnevu menedžerskega kongresa.

Da smo na poti rasti, kažeta tudi rast izvoza, plače, vzpenjamo se na lestvici svetovnega gospodarskega foruma, zdaj se moramo ukvarjati s tem, kako to rast pospešiti. Eden vzvodov je digitalizacija, ki je rdeča nit dvodnevnega dogodka, ki se ga letos udeležuje kar 300 menedžerjev.

Gre za globalni trend, ki bo pomembno spremenil večino poklicev dejavnosti. Spomnimo, na primer, na robotizacijo ali pa podjetje Uber, ki spreminja panogo prevozništva. Zalaznik je poudaril, da digitalizacija ne prinaša slabo plačanih delovnih mest, kot se mnogi bojijo, zahteva izobražene kadre, mednarodno konkurenčnost države. Slovenija je premajhna, da bi sama delala velike preboje na tem področju, zato se bomo morali nujno internacionalizirati – in to tako šolstvo kot podjetja, saj bomo samo tako pridobili tudi tuje kadre, ker po Zalaznikovih besedah lahko samo tako postanemo konkurenčnejši.

Poudaril je, da se v svetu plače srednjih in višjih menedžerjev zelo približujejo. V Avstriji letna plača tako dosega 110.000 evrov, v Italiji in na Kitajskem 80.000 evrov, v Sloveniji in na Hrvaškem med 60.000 in 70.000 evrov bruto, neto izkupiček pa se še bolj izenačuje, je dejal Zalaznik in poudaril pomen reform na tem področju in razbremenitve plač.

Digitalizacija vpliva na učinkovitost in s tem na poslovne rezultate podjetja, smo večkrat slišali. Raziskave kažejo, da se podjetja tega zavedajo, 85 odstotkov jih ima to na agendi, samo četrtina ima formalizirano strategijo. Čeprav mnogi v digitalizaciji vidijo nevarnost za delovna mesta, je v resnici to naša priložnost, je bilo slišati v Portorožu. V podjetju Bisnode so pregledali 200 uspešnih in stabilnih podjetij v Sloveniji in kot je dejala direktorica Maria Anselmi, poslovni rezultati potrjujejo: tisti, ki procese digitalizacije že vključujejo v svoje poslovanje, izkazujejo boljše rezultate. Dejstvo pa je, da se je treba hitro spremeniti in prilagoditi procese. Posebno priložnost naj bi v tem našlo tradicionalno gospodarstvo – z optimizacijo in pohitritvijo notranjih procesov ipd.

Prejemnika nagrad združenja Manager Vanja Lombar (direktorica OMV Slovenija) in Andrej Božič (direktor Steklarne Hrastnik). Foto: Voranc Vogel/Delo

»Nevarna« vožnja z dvigalom

A brez soglasja in podpore zaposlenih bo spremembe težko izpeljati, kot bi si želeli. Kot poudarja letošnji menedžer leta Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, je za dober rezultat treba pridobiti zaposlene, ki se morajo poistovetiti s »projektom« in vedeti, kako bo to koristilo njim. Samo tako bodo motivirani, in za to potrebujemo drugačen način vodenja podjetij, kot smo ga poznali v preteklosti in ga bolj tradicionalna podjetja še vedno uporabljajo. »Pri upravljanju človeških virov ne govorimo več o nadzoru, ampak da zaposleni dobijo proste roke, da lahko ustvarjajo, dajejo ideje. Če ljudi vodimo po tem načelu, so bolj odgovorni, produktivni, zavzeti,« je potrdil digitalni strateg Rudy de Waeele.


Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je prav tako poudaril pomen podpore zaposlenih na poti digitalizacije. »Če tega kultura v podjetju ne podpira, izvedbe ne bo. In težava je, da te kulture ni možno spremeniti čez noč, na drugi strani pa se digitalno okolje spreminja izjemno hitro. V Petrolu smo sprejeli digitalno strategijo in jo nato vpletli v strategijo podjetja do leta 2020. Spremenili smo procese, organizacijo, popolnoma se spreminja delo s kadri. Na drugi strani smo načrtno vstopili v ABC pospeševalnik in v projekte vključujemo številne zaposlene. Vzpostavili smo tudi interna zagonska podjetja in tako začeli spreminjati notranjo kulturo v podjetju,« je povzel primer Petrola njegov predsednik uprave ter opisal, kako pomembno je, da se spreminjanja kulture podjetje loti kar najširše: »V dvigalu do 15. nadstropja lahko ljudje prepričajo inovatorja, da je njegova ideja slaba.«

Menedžerji so prek pametnih telefonov dali digitalno obljubo, s katero so se med drugim zavezali za svoje lastno in izobraževanje zaposlenih v digitalnem poslovanju, izdelavo digitalne strategije kot del poslovne strategije ter dovolj sredstev, časa, ključnih kadrov, ki jih bodo namenili za digitalno poslovanje.