Tiskane izdaje
Četrtina slovenskih podjetij pričakuje, da jim bo razširitev ponudbe z digitalnimi izdelki in storitvami kmalu omogočila do triodstotno letno rast prihodkov. Vendar na prihodnost ne gledajo vsi z optimizmom. Kar 60 odstotkov podjetij meni, da se jim utegnejo prihodki v prihodnjih treh letih zmanjšati za pet do 15 odstotkov.
Najbolj pesimistična so podjetja v avtomobilski industriji ter v komunikacijski in medijski dejavnosti. »Za konkretno podjetje je težko reči, zakaj je v raziskavi odgovorilo, da pričakuje upad prihodkov, ni rečeno, da je to vedno povezano z digitalizacijo,« je enega od sklepov raziskave, ki jo je med več kot dvesto podjetji opravila svetovalna družba AT Kearney, komentiral Marko Derča, podpredsednik v slovenski pisarni družbe.
Velik razkorak med podjetji, ki v digitalno prihodnost zrejo optimistično, in med tistimi, ki se čutijo nekoliko negotova, pa lahko pojasnimo z drugimi ugotovitvami iz raziskave, ki je bila pripravljena v sodelovanju z Združenjem Manager. Samo 25 odstotkov podjetij je na primer določilo svojo digitalno strategijo in jo vključilo v svojo splošno poslovno strategijo – torej večinoma ne vedo, kakšen cilj želijo z digitalizacijo doseči.
V kar 52 odstotkih podjetij odgovornost za izpeljavo digitalizacije ni dodeljena članu uprave ali pa celo ni znano, kdo je zanjo odgovoren. Prav tako približno polovica podjetij ne zna oceniti, kakšne prihranke – če sploh – si lahko obetajo od digitalizacije. Oboje kaže na to, da se podjetja v praksi, s praktičnimi ukrepi, še ne zavedajo, da so digitalne tehnologije že med nami in vplivajo tako na izdelke in storitve kot na poslovne procese v podjetjih.
Digitalizacija je na začetku
»Z raziskavo smo želeli oceniti, kje so naša podjetja v procesu digitalizacije, ali že imajo jasno strategijo. Ugotavljamo, da so bolj na začetku, razmišljajo o digitalizaciji, vendar jih ima le majhen del jasno strategijo,« opozarja Derča. Podjetja se zavedajo, da spremembe prihajajo, ni pa še veliko konkretnih ukrepov, energijo usmerjajo bolj v prepoznavanje nevarnosti oziroma priložnosti, ki jih prinaša digitalizacija.
»Mogoče gledajo nekatera podjetja na digitalizacijo tudi kot na nevarnost. Če bodo drugi hitreje inovirali in digitalizacijo izkoristili bolje kot oni, bo podjetju dohodek padel, tekmecu pa se bo povečal. Podobne primere poznamo iz sveta, na primer v dejavnosti taksi prevozov, kjer novim podjetjem z inovativnimi poslovnimi modeli promet raste, tradicionalni ponudniki pa so ogroženi. Vendar digitalizacija pomeni tudi priložnost – rekel bi, da so naša podjetja previdna, nekoliko neambiciozna. Priložnosti so najbrž večje, kot jih trenutno vidijo,« je prepričan Derča.
AT Kearney v svoji raziskavi ugotavlja, da so med bolje pripravljenimi na digitalni prehod predvsem podjetja iz finančnega sektorja, v drugih dejavnostih (na primer proizvodnji, logistiki in transportu, ki digitalizacijo pospešeno uvajajo in uporabljajo v razvitem trgu) pa so »na tekočem« predvsem izvozno usmerjena podjetja, tista, ki so vezana na domači trg, pa so še nekoliko uspavana.
Manj je pritiska enih dejavnosti na druge
»V Sloveniji je tako, da če nisi ravno izvoznik oziroma dobavitelj tujega podjetja in te partnerji ne silijo v inovativnost in spremembe, podjetja samih sebe ne spodbujajo v nove modele. V tem smislu smo nekoliko konservativni. Zgledi iz tujine pa kažejo, da tisti, ki ponuja izdelke in storitve, ki temeljijo na digitalnem, dviguje pričakovanja potrošnikov, in ta pritisk se seli v druge dejavnosti. Na primer, če imam izkušnjo, da pri Amazonu nekaj naročim in me to naslednji dan čaka pred vrati, potem bom mogoče pričakoval bolj digitalno uporabniško izkušnjo tudi v banki ali zavarovalnici. Spremembe zadevajo tudi transport, turizem, v proizvodnih verigah to že občutijo avtomobilska podjetja. V Sloveniji pa je takega pritiska enih dejavnosti na druge manj,« razmišlja Derča.
Za povečavo kliknite na grafiko. Infografika: Delo
Prav zaradi take strukture gospodarstva pri AT Kearneyju menijo, da imajo pri vključevanju digitalizacije v svoje poslovne procese slovenska podjetja največ priložnosti na strani stroškov.
Približno 30 odstotkov v raziskavo vključenih podjetij pričakuje, da bi z digitalizacijo lahko dosegla do pet odstotkov prihrankov na letni ravni. Gre predvsem za to, da novi, digitalni koncepti na mnogih področjih zmanjšujejo potrebo po delovni sili (robotizacija, umetna inteligenca), poenostavljajo komunikacijske kanale (s kupci, dobavitelji, znotraj podjetja) in zmanjšujejo stroške pri nakupu zunanjih storitev.
Manj priložnosti vidijo na strani prihodkov, saj gre tu za predstavitev in uspešno trženje izdelkov in storitev, ki temeljijo na digitalnih tehnologijah. Glavna ovira za to je velikost (bolje, majhnost) slovenskega trga. »Samo na domačem trgu ne bo nihče podvojil svojih prihodkov. Priložnost na tem področju je le za tiste, ki merijo na trge zunaj Slovenije in so svoj produkt takoj sposobni predstaviti globalno,« pravi Marko Derča.
